Cestnoprometno kazensko pravo

Analiza temeljnih institutov za sodno prakso


Urednika: dr. Damjan Korošec, dr. Zlatan Dežman
Avtorji: dr. Zlatan Dežman, mag. Aleksander Karakaš, dr. Damjan Korošec, dr. Barbara Nerat, dr. Petar Novoselec, mag. Vanja Verdel Kokol, dr. Sabina Zgaga
Stvarno kazalo: dr. Barbara Nerat

 

Vezava: trda

ISBN: 978-961-247-270-2

Št. strani: 336

Leto izdaje: 2013

Z DDV: 98,00 
Brez DDV: 93,33 

Na zalogi

Z DDV: 98,00 
Brez DDV: 93,33 

Šifra: 900-725
Število strani: 336
Vezava: trda
Kategorija:

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Knjiga obravnava problematiko kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa. Ta dejanja sodišča pogosto obravnavajo, na aktualnost tematike pa kažejo tudi spremembe posebnega dela kazenskih zakonikov v samostojni Sloveniji. Te odpirajo mnogo praktičnih vprašanj v sodni praksi, pa tudi dogmatičnih vprašanj, ki jih knjiga obravnava. Dodana sta zgodovinski in primerjalni pregled, pri katerem je posebej poudarjen kritičen pogled na slovensko ureditev v primerjavi s hrvaško.

Knjiga ima dva dela in več poglavij. Prvi del obravnava objekte kazenskopravnega varstva v zvezi s cestnim prometom, drugi pa dogmatične probleme s praktičnega in teoretičnega vidika. Mednje spadajo: (1) temeljna načela, kot sta načelo zaupanja v cestnem prometu in načelo defenzivne vožnje, ki jih je treba upoštevati pri ravnanju v prometu, pa tudi pri odločanju sodišč in drugih organov; (2) pojem prometne nesreče, predvsem v razmerju do 323. člena KZ-1; (3) odgovornost za hujšo posledico; (4) kazenska odgovornost za nepravo opustitev, ki je pogosta v primerjalnem pravu, a še ne zadosti izkoriščena v slovenski sodni praksi; (5) razmejitev med ustreznimi prekrški in kaznivimi dejanji; (6) ugotavljanje vzročnosti med kršitvijo pravil cestnega prometa in nastalo posledico v praksi; (7) kaznivost povzročitelja prometne nesreče, ki je bil tudi edini vpleteni v nesrečo; (8) skrajna sila pri kaznivih dejanjih zoper varnost cestnega prometa; (9) relevantnost in ugotavljanje krivde ter (10) relevantna kazniva dejanja posebnega dela KZ in KZ-1 in z njimi povezana vprašanja (na primer pojem predrzne, brezobzirne ali nevarne vožnje v sodni praksi).

Knjiga je namenjena (sodni) praksi, pa tudi študentom in drugim, ki jih zanima praktični in teoretični pogled na problematiko kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa.

dr. Damjan KorošecRedni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava tudi na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nosilec več štipendij Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo iz Freiburga v Breisgauu in raziskovalne štipendije Sklada Alexandra von Humboldta. Raziskovalno se ukvarja pretežno z vprašanji splošnega dela materialnega kazenskega prava, z medicinskim, spolnim in prometnim kazenskim pravom ter mednarodnim kazenskim pravom. Posebno pozornost namenja primerjalnopravnim analizam.dr. Zlatan DežmanIzredni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava kazensko procesno pravo, kriminologijo, dokazno teorijo kazenskega procesnega prava, prekrškovno pravo, gospodarsko pravo in mednarodno kazenskopravno pomoč. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predava ustavno kazensko procesno pravo. Občasno predava tudi na Evropski pravni fakulteti. Sicer je višji sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru.dr. Zlatan DežmanIzredni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava kazensko procesno pravo, kriminologijo, dokazno teorijo kazenskega procesnega prava, prekrškovno pravo, gospodarsko pravo in mednarodno kazenskopravno pomoč. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predava ustavno kazensko procesno pravo. Občasno predava tudi na Evropski pravni fakulteti. Sicer je višji sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru.mag. Aleksander KarakašVišji sodnik svetnik na kazenskem oddelku Višjega sodišča v Mariboru in zunanji sodelavec Pravne fakultete v Mariboru. Je avtor več znanstvenih in strokovnih člankov. Kot vabljeni predavatelj redno sodeluje v procesih sodniškega izobraževanja in se udeležuje različnih oblik sodniških izmenjav. Predmet njegovega strokovnega zanimanja sta obe temeljni kazenskopravni disciplini, pri čemer se usmerja predvsem na vprašanja, s katerimi ima kot sodnik opraviti v praksi.dr. Damjan KorošecRedni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava tudi na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nosilec več štipendij Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo iz Freiburga v Breisgauu in raziskovalne štipendije Sklada Alexandra von Humboldta. Raziskovalno se ukvarja pretežno z vprašanji splošnega dela materialnega kazenskega prava, z medicinskim, spolnim in prometnim kazenskim pravom ter mednarodnim kazenskim pravom. Posebno pozornost namenja primerjalnopravnim analizam.dr. Barbara NeratOkrožna sodnica na Oddelku za kazensko in mladoletniško sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru, članica Specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj ter članica Strokovne skupine za forenzično psihiatrijo v Enoti za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Pod mentorstvom prof. dr. Damjana Korošca je doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani s temo Forenzična bolnišnica – medicinski ukrep v sistemu kazenskih sankcij. Na posvetih kazenske in psihiatrične stroke sodeluje kot vabljena predavateljica in avtorica prispevkov, ki se raziskovalno ukvarja pretežno z vprašanji medicinskega kazenskega prava.dr. Petar NovoselecKot sodnik Okrožnega sodišča v Bjelovarju je bil izvoljen za docenta in pozneje profesorja Pravne fakultete v Osijeku. Med letoma 1991 in 1995 je bil hkrati tudi sodnik Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, med letoma 1992 in 1997 je bil gostujoči profesor Pravne fakultete v Mariboru. Več let je sodeloval z Inštitutom Maxa Plancka za kazensko pravo v Freiburgu. Od leta 1999 je bil redni profesor in predstojnik katedre za kazensko pravo Pravne fakultete v Zagrebu. Po upokojitvi leta 2008 predava na doktorskem študiju kazenskega prava, bil pa je tudi član delovne skupine za pripravo osnutka novega hrvaškega Kazenskega zakona, sprejetega leta 2011. Posebno pozornost namenja problematiki splošnega dela, gospodarskim kaznivim dejanjem in komentarjem sodne prakse.mag. Vanja Verdel KokolOkrožna sodnica na Oddelku za kazensko in mladoletniško sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru in od leta 2011 vodja Specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj pri tem sodišču. Kot asistentka in zunanja strokovna sodelavka Pravne fakultete Univerze v Mariboru občasno sodeluje v izobraževalnih procesih na tej fakulteti, sodeluje pa tudi kot vabljena predavateljica na strokovnih posvetih in seminarjih s kazenskopravno tematiko.dr. Sabina ZgagaDocentka za kazensko pravo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, kjer predava kazensko pravo, kazensko procesno pravo ter evropsko in mednarodno kazensko pravo. Nosilka štipendij Inštituta Max Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo iz Freiburga v Breisgauu. Doktorirala je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani s temo Skrajna sila v mednarodnem kazenskem pravu, za katero je prejela nagrado Društva za Združene narode za Slovenijo. Raziskovalno se ukvarja z materialnim kazenskim pravom, procesnim kazenskim pravom in mednarodnim kazenskim pravom.dr. Barbara NeratOkrožna sodnica na Oddelku za kazensko in mladoletniško sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru, članica Specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj ter članica Strokovne skupine za forenzično psihiatrijo v Enoti za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Pod mentorstvom prof. dr. Damjana Korošca je doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani s temo Forenzična bolnišnica – medicinski ukrep v sistemu kazenskih sankcij. Na posvetih kazenske in psihiatrične stroke sodeluje kot vabljena predavateljica in avtorica prispevkov, ki se raziskovalno ukvarja pretežno z vprašanji medicinskega kazenskega prava.