Če je nekdaj veljalo, da za prepričljivost odločitve zadošča avtoriteta tistega, ki odloča, je moderna pravna kultura sprejela stališče, da legitimnost odločitve lahko dosežemo le z utemeljitvijo, ki je prepričljiva.
V monografiji Utemeljevanje pravnih odločitev se vrsta uglednih avtorjev, ki se s tem področjem ukvarjajo tako teoretsko kot v praksi, sooča z različnimi vidiki argumentativne narave prava. Argumentacija sama po sebi nakazuje možnost drugačne odločitve in hkrati vabi v dialog z razlogi, ki so bili ponujeni v utemeljitev odločitve. Kaže na bogato miselno in psihološko ozadje postopka odločanja, ki je pogosto zanemarjeno. Argumentacija se začne s trenutkom odločitve, ta pa lahko že vnaprej določi pot, ki jo bo argumentacija ubirala. Opozarja nas na človeškost tega procesa, ki v dobi skokovitega razvoja tako imenovane umetne inteligence postaja vse bolj dvomljiva. Bo argumentacija še vedno ostala v domeni človeka ali bo z izpopolnjevanjem velikih jezikovnih modelov postala algoritemsko narekovan domislek, ki ne bo organsko povezan s procesom odločanja? Skoraj neomejene možnosti argumentacije nas izzivajo v iskanju njene prave mere. Je utemeljitev vedno potrebna? So nekatere sodne odločitve lahko brez utemeljitve? In kaj je cena, ki jo za to plačamo? Argumentacija nas spominja na to, da vsaka komunikacija, tudi sporočanje pravnih odločitev, stoji in pade z veščino jasnega jezikovnega izražanja. Kako je mogoče to spretnost doseči in kaj nas odvrača od tega? In končno nam argumentacija zastavlja še zahtevno vprašanje, kako naj ta proces teoretično osmislimo.
Monografija v duhu argumentativnega izročila ne ponuja dokončnih dogovorov. Ponuja pa številne poglobljene razmisleke o naštetih problemih in s tem tudi paleto zanimivih izhodišč za lasten razmislek o problemih, ki so del vsakodnevne pravne izkušnje.
Izid knjige je finančno podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-578-9
Št. strani: 288
Leto izdaje: 2026









