Prejemki iz delovnega razmerja

Knjiga vsebuje bistvena vprašanja in odgovore, povezane z dohodki iz delovnega razmerja in dohodki, ki nastanejo zato, ker je delavec v delovnem razmerju. Obravnava vprašanja, povezana s plačilom za delo, ki zajema plačo (osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost in dodatke) ter morebitne druge vrste plačil, kadar je to določeno s kolektivno pogodbo, nadomestila plač, udeležbo delavcev pri dobičku in odpravnine.

Tematsko so vprašanja in odgovori združeni v pet poglavij. Uvodoma je predstavljen delovnopravni in davčni vidik prejemkov iz delovnega razmerja, nato pa so pojasnjeni plača in njene sestavine, nadomestilo plače, stroški, povezani z delom, plačila, povezana s statusom delavca, druga plačila in izvršba. Poudarek je na ureditvi za zasebni sektor, pri posameznih institutih pa je opozorjeno na drugačno ureditev v javnem sektorju.

Najprej so pojasnjeni pravni okviri posameznega instituta, nato pa nanizani odgovori na številna vprašanja, ki se v povezavi z njim zastavljajo v praksi. Nekateri avtoričini odgovori so bili že objavljeni v reviji Pravna praksa in na portalu FinD-INFO, v knjigi pa so posodobljeni.

Upoštevana je sodna praksa, objavljena do vključno 24. avgusta 2022. Do tega datuma so obravnavani tudi pravni predpisi, dodatno pa so bile upoštevane spremembe ZSPJS, ZUJF in ZDoh-2.

Vezava: trda

ISBN: 978-961-247-510-9

Št. strani: 344

Leto izdaje: 2023

Zbirka Vprašanja in odgovori s področja delovnega prava

Področje delovnega prava kot krovni predpis ureja leta 2013 sprejeti Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Čeprav vsebuje le 230 členov, je v praksi pri njegovi razlagi ravno zaradi kratkosti veliko dvomov in vprašanj. Brez natančnega pregleda sodne prakse po posameznih področjih delovnega prava delodajalec ne more biti vedno prepričan, kakšno ravnanje je v konkretnem primeru pravilno; s podobnimi zagatami se srečuje tudi delavec. Zbirka pa ni namenjena samo delodajalcem in delavcem, temveč bo v pomoč tudi strokovni javnosti.

Knjige v zbirki so zasnovane tako, da so najprej pojasnjeni pravni okviri posameznega instituta, nato pa nanizani odgovori na številna vprašanja, ki se v zvezi z njim zastavljajo v praksi. Nekateri avtoričini odgovori so bili že objavljeni v Pravni praksi, v knjigah pa so posodobljeni in upoštevajo aktualno sodno prakso. V zbirki bo obravnavanih sedem področij.

Prva knjiga, Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, zajema bistvena vprašanja in odgovore, vezane zlasti na način prenehanja pogodbe o zaposlitvi (potek časa, smrt delodajalca ali delavca, sporazum, redna ali izredna odpoved, prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ali zakona). Pri tem so predstavljene obveznosti delavcev in delodajalcev v času prenehanja in po prenehanju delovnega razmerja, posebno poglavje pa je namenjeno tudi sodnemu varstvu.

Druga knjiga, Ko delavca ni na delu: Dopust, regres in druge odsotnosti z dela, se ukvarja z bistvenimi vprašanji o letnem dopustu in pravici do regresa.

Tretja knjiga, Prejemki iz delovnega razmerja, obravnava vprašanja, povezana s plačilom za delo, ki zajema plačo (osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost in dodatke) ter morebitne druge vrste plačil, kadar je to določeno s kolektivno pogodbo, nadomestila plač, udeležbo delavcev pri dobičku in odpravnine.

Četrta knjiga, Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, bo namenjena vprašanjem glede pogodbe o zaposlitvi v povezavi s področno zakonodajo, ki ne bodo zajeta v drugih knjigah – kaj točno mora vsebovati pogodba o zaposlitvi, koliko delavca zavezujejo posamezne določbe pogodbe o zaposlitvi, ki jih je vsilil delodajalec, in podobno. Obravnavana bo tudi tematika napotenih delavcev oziroma agencijskega dela, nočnih delavcev, delavcev, ki še niso stari 18 let, dela otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov, nadurnega dela ter ekonomsko odvisnih oseb.

Peta knjiga, Odškodninska odgovornost delavcev in delodajalcev ter disciplinska odgovornost delavca, bo bralce podrobneje seznanila s področjem odškodninske odgovornosti. Delavec je odgovoren za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči delodajalcu, pa tudi delodajalec je delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z njim povzročena škoda, to dolžan povrniti. Delodajalec ima zoper delavca poleg odpovedi pogodbe o zaposlitvi na voljo še disciplinski postopek, ob podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa lahko zahteva tudi povrnitev nastale škode, kar bo praktično predstavljeno v drugem delu knjige.

Šesta knjiga, Kolektivne pogodbe, bo obravnavala področje, na katerem je v praksi veliko nejasnosti, zato bodo odgovori na temeljna vprašanja o razlagi kolektivnih pogodb zelo koristen pripomoček.

Sedma knjiga, Vodilni in poslovodni delavci ter prokuristi, bo pomagala razjasniti številne nejasnosti v zvezi s temi kategorijami delavcev, za katere je zakonsko določene obveznosti delodajalcev in na drugi strani pravice delavcev mogoče urediti drugače. V praksi je zaradi skopih določb ZDR-1 pri tem veliko težav.