Radbruch vzpostavlja most med pravnim pozitivizmom in naravnopravnim pojmovanjem prava. Z naravnim pravom ga povezuje težnja, da je pravo vsebinsko pravilno in da so človekove pravice (kot vsebinsko merilo pravnosti) vsaj naposled najvišja pravna vrednota, in s pravnim pozitivizmom spoznanje, da sta pozitivnost in pravna varnost neizogibni spremljevalki prava. Radbruch dopušča možnost, da so zakoni »tako nepravični in splošno škodljivi, da jim moramo odreči veljavo, pa celo naravo prava«.
Dragocena značilnost knjige je, da pravnofilozofsko osvetljuje in obravnava tudi tista vprašanja, ki so v ospredju posameznih pravnih znanosti. V posebnem delu razpravlja o vprašanjih, kot so zasebno in javno pravo, lastnina, pogodba, zakonska zveza, kazensko pravo, smrtna kazen, milost, proces, pravna država, mednarodno pravo in vojna.
Filozofija prava nagovarja širok krog pravnikov, študentov prava ter družboslovno in humanistično zainteresiranih razumnikov. Posebna odlika dela je, da gradi na pravičnosti kot temeljni vrednotni razsežnosti prava; dober pravnik se zaveda vrednotnih pasti svojega poklica in prevzema odgovornost za to, kar dnevno počne.