Argumentacija v pravu

Teorija argumentacije v pravu se ukvarja s pravnim odločanjem v konkretnih primerih. Njeno temeljno izhodišče je, da so vnaprej dana samo izhodišča odločanja, ovrednotenje teh izhodišč in njihovo medsebojno povezovanje pa je stvar človekove odločitve. Teorija argumentacije se zaveda celovitosti pravnega odločan­ja, ga razčle­njuje in osvetljuje. Racionalno pravno razpravljanje zahteva, da imajo njegovi udeleženci ena­ke pravne možnosti, da so dopust­ni vsi pravni argumenti, do katerih je treba v dialogu zavzeti stališče, in da je treba ravnati v skladu z ustaljeno prakso, če za odstop od nje ni novih tehtnejših argu­mentov.

Monografija ima splošni in posebni del. Predmet splošnega dela so narava in prvine normativne konkretizacije zakona, razlaga kot (re)konstrukcija pravnega pravila, nadaljnje razvijanje zakona in prava, gibanje med normativnim in dejanskim, pravni silogizem, utemeljitev pravne odločitve in smeri teorije argumentacije. V posebnem delu so razprave Jezik in pravo, Krhkost človekovega dostojanstva, Pravičnost in uporabljanje prava, Razlaga (razumevanje) ustave, (Ne)etičnost, prava, pravnikov in pravoznanstva ter Odziv na Antigonin izziv.
Knjiga ima stvarno kazalo.
___________
Kritik ugotavlja, da Pavčnikova teorija argumentacije “pomeni na Slovenskem nov način razmišljanja in pisanja v pravni teoriji” (V. Simič). Pavčnikove razprave s področja teorije argumentacije in interpretacije so pogosto navajane v sodni in ustavnosodni praksi, v domači in tudi tuji literaturi (npr. pri pravnih filozofih, kot so Louis E. Wolcher, Pavel Holländer, Arthur Kaufmann in Friedrich Müller).