Teorija argumentacije v pravu se ukvarja s pravnim odločanjem v konkretnih primerih. Njeno temeljno izhodišče je, da so vnaprej dana samo izhodišča odločanja, ovrednotenje teh izhodišč in njihovo medsebojno povezovanje pa je stvar človekove odločitve. Teorija argumentacije se zaveda celovitosti pravnega odločanja, ga razčlenjuje in osvetljuje. Racionalno pravno razpravljanje zahteva, da imajo njegovi udeleženci enake pravne možnosti, da so dopustni vsi pravni argumenti, do katerih je treba v dialogu zavzeti stališče, in da je treba ravnati v skladu z ustaljeno prakso, če za odstop od nje ni novih tehtnejših argumentov.
Monografija ima splošni in posebni del. Predmet splošnega dela so narava in prvine normativne konkretizacije zakona, razlaga kot (re)konstrukcija pravnega pravila, nadaljnje razvijanje zakona in prava, gibanje med normativnim in dejanskim, pravni silogizem, utemeljitev pravne odločitve in smeri teorije argumentacije. V 4. izdaji je splošni del kot celota pregledan in nekoliko dopolnjen oziroma spremenjen.
V posebnem delu so razprave Jezik in pravo, Krhkost človekovega dostojanstva, Pravičnost in uporabljanje prava, Razlaga (razumevanje) ustave, (Ne)etičnost, prava, pravnikov in pravoznanstva ter Odziv na Antigonin izziv. Razprave so pisane problemsko in jih je mogoče brati tudi kot samostojne prispevke.
Knjiga ima podrobno imensko in stvarno kazalo.
Kritik dr. Vladimir Simič ugotavlja, da Pavčnikova teorija argumentacije »pomeni na Slovenskem nov način razmišljanja in pisanja v pravni teoriji«. Avtorjeve razprave s področja teorije argumentacije in interpretacije so pogosto navajane v sodni in ustavnosodni praksi, v domači in tudi tuji literaturi (na primer pri pravnih filozofih, kot so Louis E. Wolcher, Pavel Holländer, Arthur Kaufmann in Friedrich Müller). Monografija je bila problemsko predstavljena v slavnostnem zborniku ob jubileju profesorja Ulfrida Neumanna, ki je leta 2017 izšel pri založbi C. F. Müller.
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-495-9
Št. strani: 568
Leto izdaje: 2022