Izbris in (ne)ustavna demokracija

Knjiga celovito obravnava izbris iz registra stalnega prebivalstva kot dejanje, s katerim so oblasti odvzele pravni status več kot 25.000 posameznikom. Delo je aktualno, saj je izšlo kmalu po izidu sodbe v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo obsodilo zaradi kršitve konvencijskih pravic izbrisanih oseb.

Avtorica analizira ključne pravne dokumente in vidike izbrisa, osrednje mesto pa zavzema natančna rekonstrukcija izvedbe tega nezakonitega dejanja. V knjigi avtorica išče odgovor na vprašanje, kako je bilo mogoče, da je bil izbris izveden, ter analizira elemente totalitarnosti v pravu, ki je spremljalo izbris. V knjigi so razčlenjene tudi ustavnosodne odločbe, povezane z izbrisom, ukrepi, sprejeti za njihovo izvrševanje, pa so analizirani z vidika njihove skladnosti z ustavo. Pri tem opozori tudi na manj ugodne vidike odločb, zaradi katerih je poprava z izbrisom povzročenih krivic otežena.

Knjiga obravnava temo, ki v pravnem okolju velja za malone nedotakljivo, s čimer prispeva k njeni detabuizaciji. Namenjena je vsem, ki iščejo celovite odgovore na pravna, pa tudi nekatera politološka vprašanja o izbrisu. Namen knjige je podati prispevek k razumevanju izbrisa, razlogov, zaradi katerih je bilo dejanje izvršeno, ter vloge, ki so jo pri tem odigrali pravo in različne državne institucije. Predvsem pa je njen namen prispevati k razumevanju vloge človekovih pravic v sodobnih ustavnih demokracijah ter s tem preprečevati, da bi se kršitve, kakršna je izbris, še kdaj zgodile.