Zdrav manager – uspešno vodenje

Cvetka Dragoš Jančar, dr. med.Kot uveljavljena pediatrinja je leta 1992 soustanovila prvi zasebni medicinski center, ki je združeval zdravstveno dejavnost na primarni ravni in specialistične storitve na sekundarni. Z usmerjenostjo v preventivo in z bogatimi izkušnjami je precej pripomogla k oblikovanju programa, ki je kmalu postal najbolj prepoznaven preventivni managerski program v državi.Po študiju na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je končala specializacijo iz pediatrije. Poleg tega, da je bila strokovna direktorica medicinskega centra Barsos-MC, je od ustanovitve vodila tudi oddelek za pediatrijo. Zadnja leta je svojo dejavnost usmerila v preventivo odraslih. Že vrsto let se izobražuje na področju preprečevanja posledic staranja (ang. anti-aging) v tujini. Z novim znanjem in najnovejšimi odkritji izpopolnjuje preventivni zdravstveni program za managerje. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih prispevkov s področja preventive in je aktivno sodelovala na številnih kongresih doma in v tujini.prim. mag. Boris Jančar, dr. med.Je specialist onkolog, radioterapevt, ki se je po končani specializaciji iz radioterapije izpopolnjeval na številnih priznanih tujih klinikah od Royal Marsden Hospital in Mount Vernon v Londonu ter J. F. Leclerc v Dijonu v Franciji. Danes je član multidisciplinarnih konzilijev v številnih bolnišnicah. Je avtor številnih člankov v domači in kot soavtor v tuji literaturi.Jerneja Ahčan, dr. med.  Je specialistka pediatrije, od leta 1995 do 2008 je bila zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja kot vodja urgentne sprejemne ambulante za otroke. Bila je tudi asistentka na Medicinski fakulteti. Je avtorica številnih domačih in tujih medicinskih prispevkov s področja otroške infektologije ter članica Slovenskega združenja za pediatrijo in Evropskega združenja za pediatrične infekcijske bolezni. Od leta 2008 je zaposlena v zasebni pediatrični ordinaciji Barsos-MC v Ljubljani.    prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med.  Je specialist dermatovenerolog, na tem področju je dosegel tudi magistrski in doktorski naziv. Dela v zasebnem centru Dermatologija Bartenjev Rogl in predava na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z dermatološko onkologijo, dermatokirurgijo, delom z laserji ter estetsko in kozmetično dermatologijo. Je član Katedre za dermatovenerologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, bil je tudi predstojnik Katedre za dermatovenerologijo ljubljanske in mariborske medicinske fakultete.mag. Nataša Bedernjak Bajuk, dr. med.Kot specialistka interne medicine je delala predvsem z endokrinološkimi bolniki. Leta 2000 je končala magistrski študij s področja diabetologije, leto pozneje pa jo je senat Medicinske fakultete v Ljubljani izvolil v naziv asistentke za predmet interna medicina. Zaposlena je v Kliničnem centru Ljubljana, na Oddelku za bolezni ščitnice Klinike za nuklearno medicino. Opravlja tudi raziskovalno delo.prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Je specialist medicine dela, prometa in športa. Zaposlen je kot predstojnik Centra za medicino dela pri Zavodu za varstvo pri delu. Ukvarja se predvsem z ocenjevanjem zmožnosti delavcev, udeležencev v prometu in športnikov. Opravlja tudi vse druge naloge pooblaščenega zdravnika, vključno z ekspertnimi mnenji za potrebe zdravniških komisij in sodišč. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je predstojnik Katedre za javno zdravje in nosilec predmeta medicina dela, na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete nosilec predmeta fiziologija dela, na oddelku za tehniško varnost Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pa nosilec predmetov medicina in higiena dela, temelji zdravstvenega varstva in medicina dela. Sodeluje tudi pri podiplomskem in doktorskem izobraževanju. Je član številnih domačih in tujih strokovnih združenj ter delovnih skupin na ministrstvih za zdravje, delo, družino in socialne zadeve. Je tudi član Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije, urednik znanstvene priloge revije Delo in varnost ter stalni sodni izvedenec za področje medicine dela. V domačih in tujih publikacijah je objavil več kot 300 znanstvenih in strokovnih člankov.mag. Aljoša Danieli, dr. med. Je zdravnik splošne medicine in specialist psihiater z ožjim specialističnim znanjem iz nevropsihiatrije. Njegovo delo temelji na povezovanju znanja iz nevrologije, psihiatrije in splošne medicine ter preučevanju medsebojne povezanosti možganskih procesov s homeostazo organizma. Od januarja 2010 je zaposlen v medicinskem centru Barsos-MC.prim. doc. dr. Jurij Dobovišek, dr. med. Je specialist interne medicine. Na svoji poklicni poti je bil med drugim predstojnik Kliničnega oddelka za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana in docent za predmet interna medicina na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2009 je v pokoju. Je član Sekcije za hipertenzijo SZD, Združenja kardiologov Slovenije, Združenja za urgentno medicino SZD, Mednarodnega združenja za hipertenzijo (ISH), Evropskega kardiološkega združenja (ESC), klinični specialist Evropskega združenja za hipertenzijo (ESH). Napisal je prek sto strokovnih člankov. Bil je sourednik pri izdaji slovenske monografije Arterijska hipertenzija in soavtor vseh dosedanjih nacionalnih smernic za obravnavo arterijske hipertenzije.Cvetka Dragoš Jančar, dr. med.Kot uveljavljena pediatrinja je leta 1992 soustanovila prvi zasebni medicinski center, ki je združeval zdravstveno dejavnost na primarni ravni in specialistične storitve na sekundarni. Z usmerjenostjo v preventivo in z bogatimi izkušnjami je precej pripomogla k oblikovanju programa, ki je kmalu postal najbolj prepoznaven preventivni managerski program v državi.Po študiju na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je končala specializacijo iz pediatrije. Poleg tega, da je bila strokovna direktorica medicinskega centra Barsos-MC, je od ustanovitve vodila tudi oddelek za pediatrijo. Zadnja leta je svojo dejavnost usmerila v preventivo odraslih. Že vrsto let se izobražuje na področju preprečevanja posledic staranja (ang. anti-aging) v tujini. Z novim znanjem in najnovejšimi odkritji izpopolnjuje preventivni zdravstveni program za managerje. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih prispevkov s področja preventive in je aktivno sodelovala na številnih kongresih doma in v tujini.prim. mag. Boris Jančar, dr. med.Je specialist onkolog, radioterapevt, ki se je po končani specializaciji iz radioterapije izpopolnjeval na številnih priznanih tujih klinikah od Royal Marsden Hospital in Mount Vernon v Londonu ter J. F. Leclerc v Dijonu v Franciji. Danes je član multidisciplinarnih konzilijev v številnih bolnišnicah. Je avtor številnih člankov v domači in kot soavtor v tuji literaturi.prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med.  Je specialist urologije. Zaposlen je na Kliničnem oddelku za urologijo UKC Ljubljana in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, predava pa tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Področje njegovega delovanja in raziskav so težave moških v starejšem obdobju, onkološke bolezni urogenitalnega sistema in presaditve ledvic. Izpopolnjeval se je tudi na uroloških oddelkih v tujini ter prenašal doma nova spoznanja in operativne tehnike. Je član številnih domačih in mednarodnih strokovnih združenj in glavni mentor za urologijo pri Zdravniški zbornici Slovenije.prim. asist. dr. Borut Kocijančič, dr. med.  Je specialist internist gastroenterolog in z več štiridesetletnimi izkušnjami na področju gastroenterologije. Kot vodja intenzivnega oddelka dela predvsem z ogroženimi bolniki. Ukvarja se z interventno endoskopijo, je začetnik številnih endoskopskih posegov. Svoje znanje prenaša študentom Medicinske fakultete v Ljubljani. Je dolgoletni funkcionar Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo in njen častni član, včlanjen je tudi v Nemško endoskopsko združenje. Objavil je številne strokovne in znanstvene članke.    Marta Kocjan Anžič, dr. dent. med.Je zobozdravnica in specialistka za zobne, ustne bolezni in parodontologijo. Vodi zasebno specialistično parodontološko ambulanto, kjer dela z bolniki, ki potrebujejo predvsem zdravljenje parodontalne bolezni, in usklajuje zdravljenje, pri katerem sodeluje več specialistov, na primer maksilofacialni kirurg, endodont in ortodont. Posebno pozornost namenja bolnikom, ki imajo poleg parodontalne bolezni tudi katero od kroničnih bolezni, na primer bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, raka, pljučne bolezni, ledvične bolezni, ter nosečnicam. Pri zdravljenju parodontalne bolezni velik pomen pripisuje ugotavljanju najpogosteje prisotnih parodontopatogenih bakterij v biofilmu pod nivojem dlesni, pri čemer sodeluje z Laboratorijem za bakteriološko diagnostiko respiratornih infekcij na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Vključena je tudi v klinični del posameznih raziskav in vitro.doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med.  Dela kot docent za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in kot specialist endokrinolog na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Sodeluje tudi pri študiju interne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je doktoriral iz avtoimunske bolezni ščitnice. Po specializaciji iz interne medicine se je na področju endokrinologije izpopolnjeval tudi v Royal Free Hospital in University College Hospital v Londonu. Kot zdravnik se ukvarja s širšim področjem endokrinologije, s poudarkom na presnovnih boleznih kosti, osteoporozi in merjenju mineralne kostne gostote. Tudi raziskovalno ga zanimajo predvsem bolezni kosti, predvsem osteoporoza in novi označevalci kostne prenove. Je avtor več znanstvenih člankov v mednarodnih in slovenskih strokovnih revijah. Prvi v Sloveniji je pridobil mednarodno licenco za merjenje mineralne kostne gostote. Včlanjen je v številna domača in mednarodna strokovna združenja.mag. Mateja Krajc, dr. med. Je specialistka javnega zdravja, zaposlena pa je na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v ambulanti za onkološko genetsko svetovanje. Leta 2000 je na Svobodni univerzi v Bruslju (Vrije Universiteit Brussel) magistrirala iz genetike raka. Ukvarja se z genetskim svetovanjem posameznikom iz družin, v katerih se rak pojavlja pogosteje, sodeluje tudi v državnem presejalnem programu za raka dojk. V njeni bibliografiji prevladujejo strokovna in znanstvena dela s področja genetskega svetovanja, genetike dednega raka, presejanja za raka dojk in javnega zdravja.doc. dr. Blaž Mavčič, dr. med.  Po končanem študiju medicine leta 2001 se je usposabljal tudi v Univerzitetni bolnišnici Haukeland v Bergnu (Norveška) in v Torontu/Montrealu (Kanada) ter leta 2009 opravil specializacijo iz ortopedske kirurgije v Kliničnem centru v Ljubljani. Zaposlen je na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana. Leta 2011 je bil izvoljen v naziv docenta na Katedri za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z biomehaniko kolka in uporabo laserske triangulacije v ortopediji. Njegovo klinično delovanje pa zajema endoprotetiko velikih sklepov, operacije na stopalu, kostne tumorje, ambulantno otroško ortopedijo in preventivne ambulantne ortopedske preglede.prof. dr. Metka Milčinski, dr. med.  Po študiju medicine se je zaposlila v Centru za intenzivno interno medicino Kliničnega centra v Ljubljani. Opravila je dvosemestrska podiplomska študija pulmologije in kardiologije ter specialistični izpit iz interne medicine. Po skoraj desetletju dela na intenzivnem oddelku se je zaposlila na Kliniki za nuklearno medicino, kjer je opravila podiplomski študij in specializacijo iz nuklearne medicine. Iz nuklearne kardiologije se je dodatno izobraževala v Ulmu in Münchnu. Leta 1993 je postala doktorica znanosti, bila docentka in pozneje profesorica interne medicine, sodelovala je na dodiplomskem in podiplomskem študiju medicine. Delovala je v Slovenskem združenju za nuklearno medicino, bila je tudi sekretarka evropske nuklearnomedicinske sekcije v okviru UEMS. Priredila je številna domača in mednarodna strokovna srečanja. Je sourednica dveh knjig s področja nuklearne medicine ter avtorica ali soavtorica več kot 120 strokovnih in znanstvenih enot, mentorica pri številnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Več kot petnajst let sodeluje z Barsos-MC, kjer se posveča kardiologiji in vse bolj tudi preventivi.prim. Gorazd V. Mrevlje, dr. med. Kot psihiater je na začetku poklicne poti delal z mladostniki, pozneje pa je raziskoval samomorilnost v Sloveniji in postal sodni izvedenec psihiatrične stroke. V zadnjem času ga zanimajo predvsem odnos med bolnikom in zdravnikom ter vplivi sodobnega načina življenja na človekovo počutje in duševnost, med drugim obvladovanje stresa. Ves čas se je izobraževal na področju psihoterapije in postal psihoterapevt, skupinski analitik, učitelj individualne analitično usmerjene psihoterapije in supervizor. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je deset let predaval o psihologiji umetnosti. Trenutno opravlja funkcijo predstojnika Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani.Andreja Murnik Rauh, dr. med.  Je zdravnica, specialistka dermatovenerologije. Zaposlena je na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani. Njeno ožje področje dela je venerologija. Veliko svojega delovnega časa nameni delu v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. Po končanem študiju medicine in opravljenem dvoletnem sekundariatu je dve leti delala kot zdravnica v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog. Na Visoki šoli za storitve predava predmet dermatovenerologija.prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Je specialistka pulmologije. Vsa leta je zaposlena v klinični pulmologiji in več kot tri desetletja tudi v klinični alergologiji. Vrsto let je preučevala infekcijska vnetja v dihalih, kot so pljučnice in infektivna poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Je pobud-nica za obnavljanje smernic antibiotske terapije pljučnic v Sloveniji. Od leta 2008 je aktivna v ambulantni diagnostiki pljučnih in alergijskih bolezni ter svetovalka za ta področja v Sloveniji in drugod. Njeno sedanje delovno področje je diagnostika in specifična imunoterapija alergij. Je redna profesorica interne medicine in predava o novostih v pulmologiji in alergologiji. Je avtorica številnih strokovnih prispevkov doma in v tujini.mag. Katrina Novak Andrejčič, dr. med. Po študiju je tri leta delala kot splošna zdravnica na Inštitutu za medicino dela, prometa in športa, od leta 1982 pa je zaposlena na Očesni kliniki Kliničnega centra v Ljubljani. Njeno ožje področje dela je ultrazvočna diagnostika v oftalmologiji, očesna onkologija in operativno zdravljenje odstopa mrežnice s klasično metodo. Včlanjena je v Mednarodno združenje za očesno ultrazvočno diagnostiko (SIDUO) in Evropsko združenje za očesno onkologijo (OOG). Je vodja enote za ultrazvočno diagnostiko in enote za onkološko diagnostiko in terapijo na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.mag. Maja Novak Dolenc, dr. med. Že v študentskih letih je sodelovala v Preventivnem klubu in Koronarnem klubu, v katerih so študentje medicine ozaveščali bolnike o načelih zdravega načina življenja in pod mentorstvom kardiologov vodili telesno vadbo bolnikov po prebolelem srčnem infarktu. Po diplomi se je leta 1986 kot mlada raziskovalka zaposlila v Kliničnem centru Ljubljana na oddelku za kardiologijo. Pozneje je magistrirala s temo s področja srčnih spodbujevalnikov, leta 1999 pa opravila specializacijo iz interne medicine. V zadnjih letih se ukvarja predvsem s prepoznavanjem (diagnostiko) bolezni srca in žilja, zaposlena pa je na Kliniki za nuklearno medicino Kliničnega centra Ljubljana.Anja Radšel, dr. med.  Je specializantka pediatrije ter mlada raziskovalka na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Leta 2009 je pridobila certifikat znanja iz potovalne medicine (Certificate in Travel Health) Mednarodnega združenja za potovalno medicino, leta 2011 pa opravila trimesečno podiplomsko izobraževanje na londonski šoli za tropsko medicino in pridobila diplomo iz tropske medicine in higiene.     prof. dr. Peter Rakovec, dr. med. Je internist in kardiolog ter redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, višji svétnik. Je član več evropskih in ameriških kardioloških združenj. Od 1990 do 2008 je bil predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC, zdaj pa tam dela kot svetovalec. Je avtor več znanstvenih in strokovnih člankov, izdal je monografijo o elektrofiziologiji srca in uredil kardiološki del slovenskega učbenika o interni medicini.Miljeva Rener, dr. med. Je specialistka radiologije. Delala je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer se je največ ukvarjala s prepoznavanjem raka dojk. S tega področja je sama ali kot soavtorica objavila številne prispevke v domači in tuji literaturi ter na strokovnih srečanjih.Mirjam Rogl Butina, dr. med. Je specialistka dermatovenerologinja. Od leta 1996 do 2009 je bila asistentka na katedri za dermatovenerologijo. Od leta 2009 je višja predavateljica na Visoki šoli – Oddelku za kozmetiko v Ljubljani. Je članica Združenja slovenskih dermatovenerologov in drugih mednarodnih strokovnih združenj. Njena ožja področja so pigmentna znamenja, dermatološka onkologija, dermatološka kozmetologija in estetsko korektivna dermatologija, spolno prenosljive okužbe in herpes. Zaposlena je v Dermatologiji Bartenjev Rogl v Ljubljani.mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. Je specialistka anesteziologije, perioperativne intenzivne terapije in terapije bolečine, vodja Enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, podpredsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano, članica ESPEN (Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem) in ASPEN (Ameriškega združenja za klinično prehrano), učiteljica klinične prehrane ESPEN, glavna urednica slovenskih priporočil za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, soavtorica priporočil za prehrano bolnikov z rakom, diplomantka podiplomskega študija športne klinične prehrane pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, avtorica številnih strokovnih in poljudnih člankov s področja klinične prehrane in avtorica knjige Gibanje je življenje.prim. mag. Nadja Ružič Medvešček, dr. med. Je specialistka kardiologije, vrsto let je delala na Kliniki za kardiologijo v UKC Ljubljana, zdaj pa je že tretje leto zaposlena kot kardiologinja na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana. Aktivno je sodelovala pri razvoju neinvazivne kardiologije v Kliničnem centru in tudi v drugih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Redno predava tako študentom kot splošnim zdravnikom in specialistom. Je avtorica številnih člankov s področja srčnega popuščanja, bolezni srčne mišice (kardiomiopatije) ter srčnih zaklopk in ehokardiografije.dr. Ksenija Saražin Klemenič Doktorirala je s področja ekonomike v zdravstvu, bila vrsto let zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja in bila tudi urednica revije, ki se je ukvarjala z ekonomiko v zdravstvu. Je avtorica številnih strokovnih člankov in treh samostojnih raziskovalnih del.prim. mag. Srečko Štepec, dr. med. Je specialist gastroenterologije, od leta 1980 zaposlen na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo v UKC Ljubljana. Je izkušen endoskopist. Leta 1993 je po izobraževanju v priznanih endoskopskih centrih v Lyonu in Parizu v klinično prakso uvedel endoskopski ultrazvok. Sodeluje v programu presaditve jeter. S področja hepatologije se je izpopolnjeval na podiplomskih tečajih na londonski univerzi in v Adenbrook’s hospital v Cambridgeu ter na King’s College hospital v Londonu. Je avtor številnih člankov o gastroenterologiji in hepatologiji.mag. Viktor Videčnik, dr. med. Je specialist interne medicine. Bil je vodja angiološke službe na Kliničnem oddelku za žilne bolezni in konziliarni angiolog v UKC. Na raziskovalnem področju se je prvi začel ukvarjati z lokalnim trombolitičnim zdravljenjem arterijskih zapor. Objavlja članke o neinvazivni ultrazvočni diagnostiki žilja. Je pionir v ultrazvočnih preiskavah žilja pri nas. Več let je bil asistent na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je poučeval internistično propedevtiko. Od ustanovitve je aktivni član Združenja za žilne bolezni in mednarodnega angiološkega združenja. Ves čas sodeluje v timu zdravnikov, ki izvajajo preventivne managerske preglede.mag. Alenka Višnar Perovič, dr. med. Kot specialistka radiologije se je usmerila v ultrazvočno diagnostiko, za katero se je izpopolnjevala na študiju v Združenih državah. Aktivno je sodelovala in se izpopolnjevala na številnih strokovnih srečanjih in kongresih, več let je predavala o ultrazvočni tehnologiji in diagnostiki, je avtorica številnih strokovnih prispevkov. Od leta 1997 je nekaj let zapored organizirala in vodila enotedensko delavnico ultrazvoka za radiologe in opravljala mentorsko delo.