Zakon o kazenskem postopku z uvodnimi pojasnili z novelo ZKP-P

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P) je Državni zbor po skrajšanem postopku sprejel 19. 6. 2024. Veljati je začel petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se je začel tri mesece po uveljavitvi. Izjema pri tem so spremenjeni 149.a, 149.b, 149.c in 149.č člen, povezani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi pridobivanja prometnih podatkov, ter spremenjeni 153., 154. in 156. člen, ki urejajo pridobitev bančnih podatkov; ti se uporabljajo od 12. 8. 2024.   

Novela je razmeroma obsežna in vsebuje 39 členov. Največji in vsebinsko najpomembnejši del posegov so spremembe prikritih preiskovalnih ukrepov, uvedene na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-144/19 z dne 6. 7. 2023 (tretji del odločbe), v kateri so obravnavani prometni in bančni podatki.

V noveli sta upoštevani še dve ustavni odločbi. Tako je v odločbi U‑I‑418/18, Up-920/18 z dne 5. 11. 2020 Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zakona, ker ne vsebuje mehanizma za izključitev nevarnosti, da je pravnomočna odločitev o ugoditvi predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, vložena v korist obsojenega, ki je v času vložitve predloga na prostosti, sprejeta šele, ko obsojenec že prestaja kazen zapora, in nevarnosti, da zaradi poteka časa vsebinska odločitev o predlogu sploh ne bo sprejeta. V odločbi U‑I‑409/19, Up-1455/19 z dne 8. 12. 2022 pa je ugotovilo neustavnost, ker zakon obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. 

Dodatne spremembe so uvedene zaradi implementacije evropskih direktiv, ki sta bili v ZKP sicer že vneseni, vendar je Evropska komisija ugotovila, da nekatere njune določbe niso prenesene ali so prenesene pomanjkljivo. Po določbah Direktive 2013/47/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku policija ne bo več mogla zbirati obvestil od osumljenca in narediti uradnega zaznamka, če bo osumljenec želel zagovornika, ta pa ne bo prišel v roku, ki ga določi policija. Prav tako tudi preiskovalni sodnik ne bo več mogel zaslišati obdolženca brez zagovornika, če ga obdolženec želi, vendar zagovornik na zaslišanju ni navzoč, čeprav je bil o zaslišanju obveščen. Po določbah Direktive (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku bodo mladoletnikom po novem poleg temeljnih pravic predstavljeni tudi splošni vidiki postopka, poleg tega jim bo omogočen ponovni zdravniški pregled, če bo potreben. 

Uvedene so še nekatere manjše spremembe, med drugim možnost tolmačenja prek videokonference, možnost, da službe za podporo oškodovancem izdelajo individualno oceno ogroženosti oškodovancev, spremenjena ureditev zadržanja za potrebe zaslišanja priče, dodana pravna podlaga za nočne obiske pripornika in za možnost, da pripornik čisti skupne prostore, možnost, da sodišča odločbam priložijo tudi poenostavljeno spisano odločbo, ki sicer ni pravno zavezujoča (namenjena je le temu, da jo oseba, na katero je odločba naslovljena, lažje razume). 

Namen uvodnih pojasnil je bralca podrobno seznaniti z vsemi spremembami, ki jih prinaša novela ZKP-P, dodana pa je tudi kratka kritika novosti. 

Dodano je podrobno stvarno kazalo, pripravljeno za potrebe komentarja Zakona o kazenskem postopku, ki je pri GV Založbi leta 2023 izšel v treh knjigah. 

Knjiga z neuradno prečiščenim besedilom Zakona o kazenskem postopku s spremembami novele ZKP-P, uvodnimi pojasnili k noveli in stvarnim kazalom bo obvezni pripomoček za vsakega kazenskega pravnika in praktika ter za vse, ki se ukvarjajo s kaznovalnim pravom, za študente prava pa koristno gradivo v pomoč pri pripravi na izpite.

Vezava: trda

ISBN: 978-961-247-551-2

Št. strani: 528

Leto izdaje: 2024