Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1) je bil sprejet v Državnem zboru RS na seji 25. aprila 2025, veljati je začel petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 2026. Na vladi so poudarili, da sprejetje tega zakona pomeni dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi. Kot največja novost je bila napovedana vzpostavitev Centra za kadre.
Uvodna pojasnila prinašajo prvo obsežnejšo predstavitev temeljnih pravil urejanja delovnih razmerij javnih uslužbencev. Podrobno so predstavljeni tudi cilji, ki jim je ob tem sledil zakonodajalec, in sicer opredelitev pojma internega trga, poenostavitev instituta internega natečaja in vzpostavitev možnosti za začasno premestitev strokovno-tehničnih javnih uslužbencev na uradniška delovna mesta. Med cilji so še uskladitev z zakonom, ki ureja delovna razmerja, glede dolžine odpovednih rokov, odprava smiselne uporabe določb Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih javnih natečajev ter ponovna uvedba štipendiranja za pomladitev starostne strukture javnih uslužbencev. Eden od ciljev so še transparentni in učinkoviti selekcijski postopki za prvo zaposlitev v javnem sektorju.
V prvem poglavju uvodnih pojasnil so po kratkem pregledu razvoja pravne ureditve položaja javnih uslužbencev pojasnjeni razlogi za sprejetje novega zakona. V drugem poglavju je predstavljena vsebina zakona po poglavjih s posebnim poudarkom na spremembah, ki se nanašajo na urejanje položaja javnih uslužbencev.
Avtorici pregledno in jasno predstavita bistvene zakonske novosti uslužbenskega sistema. Knjiga je zaradi celovitih in jedrnatih pojasnil novega Zakona o javnih uslužbencih dobrodošel pripomoček tako za pravnike kot za nepravnike, predvsem pa za zaposlene in za vse, ki jih zadeva področje urejanja delovnih razmerij za javne uslužbence.
Vezava: trda
ISBN:
Št. strani:
Leto izdaje: 2026
Dr. Sara Bagari je docentka za delovno in socialno pravo ter raziskovalka na Katedri za delovno in socialno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Aktivno sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, na znanstvenih konferencah ter drugih strokovnih in akademskih dogodkih. Redno objavlja znanstvene in strokovne prispevke s področij delovnega prava in prava socialne varnosti. Njeno raziskovalno delo se osredotoča zlasti na vprašanja socialne varnosti samozaposlenih, nestandardnih in prekarnih oblik dela, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, temeljnih socialnih pravic, uslužbenskega prava ter vpliva umetne inteligence na delovna razmerja in sisteme socialne varnosti. Je programska vodja konference Položaj javnih uslužbencev in funkcionarjev ter sodeluje pri organizaciji številnih drugih strokovnih in znanstvenih dogodkov s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Je članica Slovenskega društva za delovno pravo in socialno varnost ter Evropskega inštituta za socialno varnost.
Dr. Mojca Tancer Verboten je priznana strokovnjakinja in raziskovalka za področje delovnega in socialnega prava ter visokega šolstva, s področjem urejanja delovnih razmerij javnih uslužbencev se ukvarja pri rednem delu na univerzitetni upravi. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru sodeluje kot izredna profesorica pri predmetih Socialna varnost ter Delovno in socialno pravo. Njena bibliografija zajema več kot obsežen opus znanstvenih in strokovnih del. Je ena izmed soavtoric komentarja Zakona o delovnih razmerjih, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, in Zakona o javnih uslužbencih. Sodeluje na seminarjih in delavnicah s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Aktivna je pri raziskovalnih projektih tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju ter v posameznih delovnih skupinah za področje priprave visokošolske in raziskovalne zakonodaje ter implementacije umetne inteligence v pravo Republike Slovenije. Trenutno na Univerzi v Mariboru opravlja svoj tretji mandat glavnega tajnika univerze.