Odpravnina po pravilih agencijske pogodbe v primerjalnem pravu

Odpravnina trgovskega zastopnika je v Sloveniji zakonsko urejena že več kot 20 let, vendar ne v teoriji ne v sodni praksi doslej niso bili podani odgovori na številne nejasnosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče ta institut uspešno uporabiti in uveljaviti tudi v praksi. Poleg določila 833. člena OZ, v katerem je obravnavana izrecno odpravnina, na pridobitev pravice do odpravnine, njeno izgubo in določitev njene višine vplivajo še drugi predpisi. Med ključnimi dilemami je vprašanje skladnosti določil OZ, ki urejajo odpravnino trgovskega zastopnika, z Agentsko direktivo. Zakonodajalec je namreč v OZ poleg odpravnine, ki jo ureja Agentska direktiva, hote ali nehote vpeljal še dve dodatni pravici do odpravnine, ob katerih se postavljajo številna dodatna vprašanja. Zaradi na videz malenkostnih, vendar pomembnih razlik med določbami v direktivi in domačo ureditvijo se nejasnosti pojavljajo tudi v zvezi z odpravnino, kot jo določa Agentska direktiva. Ob tej se že sicer postavlja veliko vprašanj in je predmet številnih zadev Sodišča EU.

Avtor v monografiji po podrobni in primerjalnopravni obravnavi poda odgovore na vsa ta in številna druga vprašanja. Le tako si je mogoče ustvariti celosten pregled nad določili o tem institutu in šele na podlagi jasnih temeljev te odpravnine je mogoče razmišljati tudi o morebitni analogni uporabi. Zato monografija ne bo samo dobra podlaga za nadaljnji razvoj teorije na tem področju, temveč bo v pomoč in spodbudo tudi trgovskim zastopnikom in drugim pri uveljavljanju pravic, s tem pa se bo ustvarjala tudi vsem dobrodošla sodna praksa.