Meje svobode umetniškega ustvarjanja
Monografija išče odgovor na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu je dopustno omejiti umetnikovo svobodo zaradi varstva pravic drugih oseb.
Z DDV: Izvirna cena je bila: 55,00 €.27,50 €Trenutna cena je: 27,50 €.
Brez DDV: 26,19 €
Na zalogi
Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si
Monografija Meje svobode umetniškega ustvarjanja je v slovenski pravni teoriji prvo delo, ki sistematično obravnava ustavno pravico do svobode umetniškega ustvarjanja. V njej avtorica skuša odgovoriti na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu je dopustno omejiti umetnikovo svobodo zaradi varstva pravic drugih oseb. Pri tem se opira na teoretična dela v slovenskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Posebno pozornost namenja analizi konkretnih primerov iz prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije, nemškega Zveznega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Monografija obravnava vprašanje razmejitve umetniških del od neumetnosti v primerih sodnega reševanja kolizije med svobodo umetniškega ustvarjanja ter drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. Odgovor na to vprašanje je pomemben za nadaljnji korak sodne presoje, tj. tehtanje in pravno vrednotenje okoliščin posameznega primera. Merila sodne presoje pri tehtanju med pravicami v koliziji so namreč v primeru, ko se presoja dopustnost posega v svobodo umetniškega ustvarjanja, drugačna kot v primeru posegov v splošno ali novinarsko svobodo izražanja. Prilagojena morajo biti specifičnostim umetnostne zvrsti, ki ji presojano delo pripada.
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-247-420-1
Št. strani: 268
Leto izdaje: 2019
Dr. Polona Farmany je leta 1999 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po opravljenem sodniškem pripravništvu na Višjem sodišču v Ljubljani je leta 2001 opravila pravniški državni izpit. Nato se je kot strokovna sodelavka zaposlila na Pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Leta 2006 je z zagovorom magistrske naloge na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pridobila naziv magistrica pravnih znanosti. Leta 2018 je na isti fakulteti z odliko doktorirala in pridobila naziv doktorice znanosti s področja prava. Od leta 2003 je kot svetovalka zaposlena na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Sodelovala je pri pripravi vrste pomembnih odločitev Ustavnega sodišča, zlasti s civilnopravnega področja. Objavila je tudi več znanstvenih in strokovnih člankov. Je soavtorica Komentarja Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A (2011), in Komentarja Ustave Republike Slovenije (2019).
