Med jasnostjo in nedoločenostjo

Dr. Matej Accetto je sodnik na Ustavnem sodišču Republike Slovenije in izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Jezik ima rad, besede nagovarja, z ločili se spogleduje. A se pri tem skuša zavedati, da je jezik le sredstvo, ne cilj, in da za njegovo rabo jezika vedno stoji človek: študent (redno predvsem v predavalnicah v Ljubljani in Lizboni), bralec (predvsem v razpravah o pravu Evropske unije in vlogi sodišč), sogovornik (na različnih konferencah in strokovnih srečanjih) ali naslovnik pravnih norm (pri odločanju in razlogovanju v vlogi ustavnega sodnika). Vesel je, kadar se sredstvo izkaže kot učinkovito za dosego cilja.
 
Dr. Tanja Fajfar je raziskovalka v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodeluje pri izdelavi terminoloških slovarjev agronomije, kamnarstva in tiflopedagogike. Njeno osrednje raziskovalno področje je pravna terminologija. Je ena od glavnih urednikov Pravnega terminološkega slovarja (2018), s terminološkimi in terminografskimi nasveti pa sodeluje pri nastajanju slovarja terminologije v Evropski uniji. O tej temi je objavila monografijo Terminologija v Evropski uniji (2017). Pripravlja tudi odgovore na terminološka vprašanja, ki prispejo v terminološko svetovalnico na Terminologišču, spletnem mestu Terminološke sekcije, katerega sourednica je.
 
Dr. Richard Gamauf je izredni profesor rimskega prava, zaposlen na Inštitutu za rimsko pravo in antično zgodovino Univerze na Dunaju. Po zaključku študija prava na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju je leta 1992 pridobil naziv doktorja pravnih znanosti. Je avtor številnih doma in v tujini objavljenih znanstvenih prispevkov ter prejemnik Premio Kupiszewski, nagrade, podeljene v okviru petega Premio internazionalne romanistico Gerard Boulvert (Neapelj, 2001). Leta 2004 je kot gostujoči profesor deloval na Univerzi Loyola v New Orleansu. Pri svojem raziskovalnem delu se osredotoča na rimska pravna besedila kot socialnozgodovinske vire, pravo v rimski literaturi in pravne aspekte rimskega suženjstva.
 
Dr. Karl Hendrickx je lingvist na belgijskem računskem sodišču in profesor na Univerzi v Antwerpnu ter KU Leuven, kjer uči pravno pisanje. Po zaključenem študiju nemškega jezika in literature na KU Leuven je nadaljeval s študijem na Univerzi v Hullu, kjer je pridobil drugi magisterij iz angleške literature. V doktorski disertaciji je analiziral jezikovne nepravilnosti normodajnih predlogov, na katere v svetovalnih mnenjih opozarja belgijski Državni svet. Je avtor številnih monografij in drugih prispevkov o nizozemskem pravnem jeziku. Redno sodeluje pri usposabljanju javnih uslužbencev in sodnikov.
 
Dr. Vid Jakulin je redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava materialno kazensko pravo in gospodarsko kazensko pravo. Poleg rednega raziskovalnega in akademskega dela na fakulteti je vključen tudi v nekatere raziskovalne in strokovne projekte izven fakultete. Bil je član skupine strokovnjakov, ki je pripravila osnutek Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-1). Je tudi ekspert Sveta Evrope in Evropske unije za kazensko in gospodarsko kazensko pravo.
 
Dr. Mateja Jemec Tomazin je doktorica jezikoslovja in znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 2018 vodi Jezikovnotehnološki razvojni center, ki se ukvarja zlasti z digitalizacijo jezikovnih virov. Kot ena od glavnih urednikov je sodelovala pri Pravnem terminološkem slovarju (2018). Kot urednica vodi delo tudi pri pravnozgodovinskem slovarju in davčnem slovarju, kot sourednica pa pri terminološkem slovarju agronomije. Raziskovalno se ukvarja z metaforičnostjo terminoloških poimenovanj, frazeologijo v strokovnem jeziku in glagoli v terminologiji. Je članica Terminološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju, sourednica zbirke Terminologišče in članica uredniškega odbora Terminološke svetovalnice.
 
Dr. Marko Kambič je izredni profesor za rimsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po krajšem stažu v Arhivu Republike Slovenije se je leta 1989 zaposlil na katedri za pravno zgodovino in rimsko pravo ljubljanske Pravne fakultete. Osnovno področje njegovega znanstvenega zanimanja je recepcija rimskega prava, podrobneje pa se je ukvarjal tudi z rimskim odškodninskim pravom, razvojem občinske avtonomije in zgodovino kazenskega prava. Je član Société »Fernand de Visscher« pour l'Histoire des Droits de l'Antiquité, ustanovni član Društva za preučevanje 18. stoletja in član International Society for Eighteenth-Century Studies.
 
Dr. Janez Kranjc je zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Na Pravnih fakultetah Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru je predaval predmet rimsko pravo. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pa vrh tega tudi predmet nemška pravna terminologija. Raziskovalno se je ukvarjal z različnimi vprašanji rimskega prava, pravne terminologije in pravne zgodovine ter z latinskimi (pravnimi) reki.
 
Luka Mišič je mladi raziskovalec in asistent za delovno pravo in pravo socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je z odliko magistriral leta 2015. Kot gostujoči raziskovalec je v letih 2017 in 2018 gostoval na Inštitutu za socialno pravo pri KU Leuven in Inštitutu Max Planck za socialno pravo in socialno politiko v Münchnu. Ukvarja se predvsem s pravno ureditvijo socialnih zavarovanj, socialnih javnih služb ter socialne zaščite v Evropski uniji.
 
Dr. Barbara Novak je redna profesorica za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dolgoletna članica Sveta za otroka in ekspertne skupine Strokovnega sveta za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, članica strokovne skupine pri CEFL (Commission on European Family Law), članica ECTIL (European Centre of Tort and Insurance Law, Dunaj) v partnerstvu z Inštitutom za evropsko odškodninsko pravo pri Avstrijski akademiji znanosti (Institute for European Tort Law of the Austrian Academy of Sciences), dopisna članica Centra za družinsko pravo v Cambridgeu (Cambridge Family Law Centre), članica mednarodnega uredniškega odbora revije FamRZ (Zeitschrift für das gesamte Familienrecht), članica Znanstvenega združenja za družinsko pravo (Wissenschaftliche Vereinigung für Familienrecht e. V., Bonn), članica delovne skupine Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri pripravi novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2004 in pri pripravi nove družinske zakonodaje, avtorica številnih znanstvenih prispevkov in monografij, v rednem sodelovanju z mednarodnimi ustanovami (Universität Regensburg, Ludwig-Maximilians-Universität München, Katholieke Universiteit Leuven, Pravni fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Union Internationale du Notariat Latin – Commission des Affaires Européennes et de la Méditerranée, Universität Osnabrück, Deutsches Jugendinstitut e. V., Georg-August-Universität Göttingen).
 
Dr. Marijan Pavčnik je doktor pravnih znanosti in redni profesor za filozofijo in teorijo prava in države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Domala dve leti je bil štipendist Humboldtove ustanove. Leta 2001 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju prava. Leta 2003 je bil izvoljen za izrednega, leta 2009 pa za rednega člana SAZU. Od leta 2010 je član Evropske akademije (Academia Europea). Leta 2012 je postal mednarodni dopisni član Inštituta Hans Kelsen na Dunaju. Od marca 2017 je sodnik Ustavnega sodišča RS. Ureja knjižni zbirki Pravna obzorja (od leta 1994) in Scientia/Iustitia (od leta 2003). Nekatere knjižne objave: Zloraba pravice (1986), Juristisches Verstehen und Entscheiden (1993), Leksikon Pravo, 2. izd., ur. in soavtor (2002), Auf dem Weg zum Maß des Rechts (2011), Argumentacija v pravu, 3. izd. (2013), Teorija prava, 5. izd. (2015), Čista teorija prava kot izziv/Reine Rechtslehre als Anregung (2015), Iskanje opornih mest (2017), Zakonsko (ne)pravo, ur. in soavtor (2018).
 
Dr. Marko Petrak je redni profesor in predstojnik Katedre za rimsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. Po zaključenem študiju prava in študiju filozofije je na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu leta 1997 magistriral iz civilnega, leta 2003 pa doktoriral iz rimskega prava. Leta 2005 se je postdoktorsko usposabljal na Centro di studi e richere sui Diritti Antichi Univerze v Pavii. Pri raziskovalnem delu se ukvarja z rimskim, zasebnim in kanonskim pravom ter pravno zgodovino. Je član številnih uredniških odborov, med drugim zbirke Studies in the History of Private Law in revije Legal Roots. Od leta 2009 je recenzent European Science Foundation, od leta 2016 pa član njenega College of Experts Reviewers. V dveh mandatih je opravljal funkcijo prodekana Pravne fakultete Univerze v Zagrebu.
 
Dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc je leta 2009 z odliko diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Najprej se je zaposlila kot sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani, nato pa je bila izbrana za mlado raziskovalko na Katedri za civilno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2014 z odliko doktorirala. Je avtorica znanstvene monografije Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih. Zaposlena je kot asistentka za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer na Katedri za civilno pravo sodeluje pri izobraževalnem in raziskovalnem delu na področju civilnega procesnega prava.
 
Dr. Grega Strban je redni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Specialistični študij je z odliko zaključil na Univerzi v Cambridgeu, magistrski študij pa z oceno magna cum laude na KU Leuven. Je zunanji korespondent Inštituta Max Planck za socialno pravo in socialno politiko v Münchnu, predsednik Društva za delovno pravo in socialno varnost ter član izvršnega odbora Mednarodnega združenja za delovno pravo in pravo socialne varnosti (Ženeva), podpredsednik Evropskega inštituta za socialno varnost (Leuven) in podpredsednik Sodnega sveta RS. Je koordinator evropskega projekta MoveS, član več uredniških odborov ter avtor knjig in številnih člankov. Opravil je pravniški državni izpit. Prejel je nagrado Roger Dillemans Award for Excellence in Social Security (KU Leuven, 2004) in priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za mladega pravnika leta 2001. Je tudi prejemnik nagrade za izkušene raziskovalce fundacije Alexandra von Humboldta (od 2010).
 
Dr. Katja Škrubej je doktorica pravnih znanosti in izredna profesorica za pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študirala zgodovino in primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Zlasti v prvem raziskovalnem obdobju se je posvečala raziskovanju najstarejše slovenske pravne terminologije (Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah. Model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva, 2002), v drugem pa pluralizmu vrst prava po načinu nastanka v pravni zgodovini (Pravo v zgodovini s poudarkom na razvoju na današnjem slovenskem prostoru, 2007). Enoletno postdoktorsko izpopolnjevanje je opravila na University of Michigan School of Law (Ann Arbor), na podlagi raziskovalnih štipendij pa se je izpopolnjevala tudi v Würzburgu (DAAD) in večkrat na Inštitutu Max Planck za evropsko pravno zgodovino v Frankfurtu, kjer je bila leta 2015 izbrana za gostujočo raziskovalko na podlagi projekta »Legal spaces of the Alps-Adriatic Region«. Od leta 1998 sodeluje pri pripravi pravnozgodovinskega slovarja.
 
Dr. Mojca Žagar Karer je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je od leta 2012 vodja Terminološke sekcije. Kot soavtorica ali sourednica je sodelovala pri Gledališkem terminološkem slovarju (2007), Terminološkem slovarju avtomatike (2014, 2018) in Pravnem terminološkem slovarju (2018). Raziskovalno se ukvarja s terminologijo, zlasti z metodologijo terminološkega dela. Leta 2011 je izšla njena monografija Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elektrotehniške terminologije. Je članica Terminološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju, članica širšega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, članica uredniškega sveta Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ), članica koordinacijskega odbora Historičnega seminarja in uredniškega odbora publikacije Historični seminar, sourednica zbirke Terminologišče, članica uredniškega odbora portala Fran in članica uredniškega odbora Terminološke svetovalnice.