Kriminologija

Dr. Alenka Šelih, redna članica SAZU,  zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, je bila v letih od 1993 do 2003 direktorica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Opravljala je številne vodstvene funkcije na Pravni fakulteti, Univerzi v Ljubljani in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskovalno se ukvarja  z vprašanji kazenskih sankcij, mladoletniškega prestopništva, človekovih pravic v okviru kazenskega prava, otrokovih pravic in pravic obrobnih družbenih skupin.Dr. Katja Filipčič je zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani kot izredna profesorica za kazensko pravo in izredna profesorica za kriminologijo ter kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Njena raziskovalna področja so: nasilje v družini, mladoletniško kazensko pravo, prekrškovno pravo, pravice otrok v kazenskih postopkih, medvrstniško nasilje.
Dr. Matjaž Ambrož je profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo. Dejaven je na področjih materialnega kazenskega prava, mednarodnega kazenskega prava in izvrševanja kazenskih sankcij. Je avtor monografij Kaznivo dejanje in njegove vrednostne prvine (2007) in Storilstvo in udeležba v kazenskem pravu (2014) ter zbirk kratih esejev Zvestoba Normi in druge zgodbe (2010) in Gobelini: poskus tkanja onkraj Norme (2014). 
Bogomil Brvar, specialist kriminologije, profesor matematike in fizike, je zunanji sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V raziskovalno delo inštituta je vključen na področju metodologije in izvedbe statističnih analiz.
Dr. Katja Filipčič je zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani kot izredna profesorica za kazensko pravo in izredna profesorica za kriminologijo ter kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Njena raziskovalna področja so: nasilje v družini, mladoletniško kazensko pravo, prekrškovno pravo, pravice otrok v kazenskih postopkih, medvrstniško nasilje.
Dr. Primož Gorkič je docent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Poučuje kazensko procesno pravo na dodiplomskem in podiplomskem študiju ter kriminalistiko. Piše in raziskuje na področjih kazenskega procesnega prava, prava človekovih pravic in kazenskega prava EU.
Miha Hafner je zaposlen na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot mladi raziskovalec in je asistent za kazensko pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Področja, ki jih raziskuje, vključujejo kazensko procesno pravo in različne vidike nevroznanosti in psihologije v kazenskem pravu.
Dr. Matjaž Jager je znanstveni svetnik in direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter izredni profesor za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova glavna raziskovalna področja so: kriminologija belega ovratnika, filozofija kazenskopravnega sistema, pravo in etika.
Dr. Zoran Kanduč je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot izredni profesor za kriminologijo sodeluje v pedagoškem procesu pri dodiplomskem in podiplomskem študiju. Večinoma teoretično se ukvarja z raznovrstnimi oblikami nasilja in nadzora v kapitalističnem sistemu.
Ciril Keršmanc sam o sebi pravi, da je preprost človek, minimalist, ki ceni predvsem zdravo kmečko pamet. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, magistriral (LL.M.) na Univerzi Dundee na Škotskem (CEPMLP) ter aprila 2013,  pod mentorstvom prof. dr. Zvonka Fišerja in somentorstvom zasl. prof. dr. Ljuba Bavcona, obranil doktorat s področja (gospodarskega) kazenskega prava. Kot raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani se ukvarja z goljufijami in preslepitvami v gospodarstvu, kar je bila tudi osrednja tema njegove disertacije. Zaposlen je kot sekretar v kabinetu ministra za pravosodje. Pred tem je delovne izkušnje nabiral pri Komisiji za preprečevanje korupcije in na Višjem sodišču v Ljubljani.
Aljoša Kravanja je filozof in prevajalec. Objavlja članke s področja politične filozofije, metafizike in filozofije Immanuela Kanta; med drugim je prevedel Deleuzovo študijo Nietzsche in filozofija ter Lockovo Pismo o toleranci. Zaposlen je kot mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. 
Pia Levičnik je univerzitetna diplomirana pravnica (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani). Zaposlena je v gospodarstvu in je občasna sodelavka raziskovalcev na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Mitja Muršič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot znanstveni sodelavec se kriminološko in viktimološko ukvarja predvsem z medosebnim nasiljem, zlasti medvrstniškim in družinskim, v povezavi z raziskovanjem čustev. Je asistent za področje socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. 
Jurij Novak je univerzitetni diplomirani pravnik, specializiran za področje Vzhodne Azije. Kot štipendist Japonske fundacije je preučeval japonsko organizirano kriminaliteto. Zaposlen je v gospodarstvu, z Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pa občasno sodeluje pri raziskovalnih projektih. Njegovo raziskovalno področje je organizirana kriminaliteta.
Dr. Nina Peršak, doktorica pravnih znanosti in magistrica socialne in razvojne psihologije (M.Phil., Cambridge), je kot profesorica na področju kriminologije in sociologije prava zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji. Njeni raziskovalni interesi in področja so: kriminalizacija, družbeni nadzor, legitimnost pravosodja, EU, kazensko pravo, viktimologija, sociologija prava ter socialno-psihološki vidiki kriminalitete in odzivov nanjo.
Dr. Dragan Petrovec je redni profesor za kriminologijo in znanstveni svetnik na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1975 do leta 1993 je bil zaposlen na Ministrstvu za pravosodje, od tega zadnjih deset let v ženskem zaporu na Igu, ki ga je na koncu tudi vodil. Ukvarja se z vprašanji kriminalitetne politike, zlasti s filozofijo in prakso kaznovanja. V več raziskavah je ugotavljal razmere v zaporih, položaj in vlogo žrtev, nasilje v medijih in dejavnike varnosti cestnega prometa.
 Mojca Mmihelj Plesničar je leta 2006 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2010 magistrirala iz kriminologije na Univerzi v Oxfordu, leta 2013 pa doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2007 je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem na področju kaznovanja. Je avtorica več znanstvenih razprav v uglednih revijah in monografijah ter redna predavateljica na ljubljanski in mariborski univerzi.
Dr. Renata Salecl je redna profesorica in znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter profesorica psihologije in psihoanalize prava na School of Law, Birkbeck College, University of London. Je tudi redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law, New York ter na Department of Social Science, Health & Medicine na Kings College, London. Njeno področje raziskovanja je kriminologija v luči psihoanalize in nevroznanosti.  Njena zadnja knjiga Tiranija izbire je bila prevedena v 13 jezikov.
Dr. Katja Šugman Stubbs je zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani kot redna profesorica za kazensko pravo in izredna profesorica za kriminologijo ter kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Njena raziskovalna področja so: dokazno kazensko pravo, pravice obdolženca, pogojni odpust, kazensko pravo EU in psihološki dejavniki  sojenja. Od leta 2015 je članica Odbora za preprečevanje mučenja pri Svetu Evrope in od leta 2011 članica Državnotožilskega sveta.
Dr. ALeš Završnik je zaposlen na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot višji znanstveni sodelavec in habilitiran kot docent za kriminologijo. Njegova raziskovalna področja so kazensko pravo in tehnologija, kriminalitetna politika, pravo varstva osebnih podatkov, družbeno nadzorstvo in teoretična kriminologija. Bil je podoktorski raziskovalec  Norveškega raziskovalnega sveta (Oslo) in Inštituta Maxa Plancka za primerjalno in mednarodno kazensko pravo (Freiburg im Breisgau).