V času nenehnega hitenja in pehanja za različnimi dobrinami je potreba po predihu ter odvračanju misli od problemov in naglice vse večja. Potrebujemo nekaj povsem drugačnega – nekaj, kar nas bo pomirilo in razveselilo. Razmišljanja in ugotovitve, ki jih najdemo v starodavnih latinskih maksimah in rekih, lahko služijo temu namenu.
Ob branju misli, kot na primer Orel ne lovi muh, Včasih imam raje, če mnogi menijo, da sem ravnal neprevidno, kot če redki mislijo, da sem ravnal nepošteno, Kaj je bolj izprijenega kot nekoga imeti za norca, Kdor pa zapira ušesa resnici, tako da od prijatelja noče slišati tistega, kar je res, temu ni rešitve, Pravičnost brez znanja lahko doseže marsikaj, znanje brez pravičnosti ne bo vredno nič, Pritlikavec ni velik, čeprav stoji na gori, hitro ugotovimo, da so nadčasovne in občečloveške. Zato brez težav prepoznamo njihovo aktualnost. Po eni strani nam kažejo, da so problemi, za katere mislimo, da so novi, mutatis mutandis obstajali že od nekdaj, po drugi strani pa nas spodbujajo k pozitivnemu in tvornemu razmišljanju. Njihova posebna kakovost je v tem, da nas vabijo v miselni svet brez hitenja in pritiskov, svet, v katerem lahko z varne razdalje nevpletenosti opazujemo različne pojave v družbi, številne obraze medčloveških odnosov ter prizadevanja za osebno umiritev, notranjo svobodo in rast. Ob tem lahko vidimo, da sta iskanje srednje poti med skrajnostmi ter prizadevanje za zajezitev slabega in spodbujanje dobrega stalnici v razvoju evropske družbe.
Avtor skuša s svojo razlago vzpostaviti most med časom nastanka posamezne maksime in sedanjostjo v želji, da bi prebiranje starih modrosti spodbudilo zanimiva razmišljanja ter ustvarilo trenutke miru in zadovoljstva. Knjiga je zato kot šahovski priročnik: spodbuja nas in vabi, da se tudi sami preizkusimo v igri.
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-608-3
Št. strani: 192
Leto izdaje: 2026









