Uvod v filozofijo prava

2., spremenjena in dopolnjena izdaja

Avtor: dr. Arthur KaufmannPrevod: Vera LamutDodatek: dr. Aleš Novak, dr. Marijan PavčnikStvarno in imensko kazalo: Mojca Zadravec

Vezava: trda ISBN: 978-961-247-239-9 Št. strani: 396 Leto izdaje: 2013

Z DDV: 68,00 
Brez DDV: 64,76 

Na zalogi

Z DDV: 68,00 
Brez DDV: 64,76 

Šifra: 900-689
Avtor: dr. Arthur KaufmannPrevod: Vera LamutDodatek: dr. Aleš Novak, dr. Marijan PavčnikStvarno in imensko kazalo: Mojca Zadravec
Število strani: 396
Vezava: trda
Kategorija:

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Pravna dogmatika in filozofija prava nista v razmerju »pomembnejše ali manj pomembno« (A. Kaufmann). V resnici gre za to, da druga drugo dopolnjujeta. Dober pravnik ima razgled po pozitivnopravnih področjih, hkrati pa se sprašuje o naravi in smislu prava, o temeljnih (pravnih) vrednotah in o spoznavanju prava. Če ta vprašanja zanimajo tudi tiste, ki ukvarjajo predvsem s pozitivnim pravom, je to v korist tako pravni dogmatiki kot filozofiji prava.

Prva izdaja tega dela je iz leta 1994. Kaufmann razpravlja o naravi filozofije prava, ki jo preučuje kot problemski sprehod skozi posamezna zgodovinska obdobja. Zgodovina filozofije prava je »zgodovina vprašanja, kako lahko iz nečesa nerazpoložljivega, namreč narave (…), razbiramo merila in norme za človeško vedenje, za katere se izkaže, da so odporne proti človeški samovolji«.

Delu sta dodani razpravi Aleša Novaka o izbranih poglavjih anglo-ameriške pravne misli in Marijana Pavčnika o metodološki jasnosti in (ali) predmetni čistosti prava. Obema razpravama je skupno, da ju zanimata tudi vprašanji moralne legitimnosti in moralne kritike prava.

dr. Arthur KaufmannArthur Kaufmann (1923–2001) je eden vodilnih pravnih filozofov v Nemčiji. Pravne in druge znanosti je študiral v Heidelbergu, kjer je leta 1949 doktoriral pri Gustavu Radbruchu (1878–1949) z disertacijo Das Unrechtsbewußtsein in der Schuldlehre des Strafrechts (Zavest o nepravnosti v kazenskopravnem nauku o krivdi). V letih 1952–1957 je bil sodnik na Deželnem sodišču v Karlsruheju. V letih 1957–1960 se je ponovno filozofsko izpopolnjeval v Heidelbergu in se tam tudi habilitiral za kazensko pravo, kazensko procesno pravo in filozofijo prava. V habilitacijskem delu je s stališča kazenskega prava in filozofije prava preučeval načelo krivde (Das Schuldprinzip. Eine strafrechtlich-rechtsphilosophische Untersuchung, 1961; druga izdaja 1976). Leta 1960 je postal redni profesor za kazensko pravo, kazensko procesno pravo in filozofijo prava v Saarbrücknu, kjer je ostal do leta 1969, ko je odšel v München. V Münchnu je bil predstojnik Inštituta za filozofijo prava in pravno informatiko vse do leta 1989, ko mu je bil podeljen naziv zaslužnega profesorja. Profesor Kaufmann je bil večkratni častni doktor in redni član Bavarske akademije znanosti; častni predsednik Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo; častni predsednik nemške sekcije Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo; častni član Japonskega društva za kazensko pravo; častni dopisni član Inštituta za podiplomski pravni študij Univerze v Sydneyju itd. Njegova bibliografija obsega prek 400 objav, zlasti s področja filozofije prava in kazenskega prava. Kopica del je prevedenih v doslej že 16 jezikov. Znan je tudi kot urednik in izdajatelj; od leta 1987 je bil glavni urednik znanstvenokritične izdaje zbranih del Gustava Radbrucha, ki so izšla v 20 zvezkih. Ob disertaciji in habilitacijskem delu so Kaufmannova osrednja pravnofilozofska dela: Naturrecht und Geschichtlichkeit (Naravno pravo in zgodovinskost, 1957); Analogie und ‘Natur der Sache’. Zugleich ein Beitrag zur Lehre vom Typus (Analogija in ‘narava stvari’. Sočasno prispevek k nauku o tipu, 1965; druga izdaja 1982); Die ontologische Begründung des Rechts (Ontološka utemeljitev prava – urednik in soavtor, 1965); Widerstandsrecht (Pravica do upora – urednik, 1972); Rechtsphilosophie im Wandel (Filozofija prava v spreminjanju, 1972; druga izdaja 1984); Einführung in Rechtsphilosophie und Rechtstheorie der Gegenwart (Uvod v sodobno filozofijo in teorijo prava – sourednik in soavtor, 1976; osma izdaja 2011); Beiträge zur Juristischen Hermeneutik (Prispevki k pravni hermenevtiki, 1984); Gerechtigkeit – der vergessene Weg zum Frieden (Pravičnost – pozabljena pot k miru, 1986); Gustav Radbruch. Rechtsdenker, Philosoph, Sozialdemokrat (Gustav Radbruch. Pravni mislec, filozof, socialni demokrat, 1987); Rechtsphilosophie in der Nach-Neuzeit (Filozofija prava v postmoderni dobi, 1990; druga izdaja 1992), Vom Ungehorsam gegen die Obrigkeit (O neposlušnosti proti oblasti, 1991) in Über Gerechtigkeit (O pravičnosti, 1993). Profesor Kaufmann je bil znanstveno dejaven domala do konca življenja. V času, ko je bil zaslužni profesor, je pripravil dve deli, ki sta že postali klasični, knjigo Rechtsphilosophie (Filozofija prava, 1997) in monografijo Das Verfahren der Rechtsgewinnung. Eine rationale Analyse (Postopek pravnega odločanja. Racionalna analiza, 1999). Zapis o Arthurju Kaufmannu je pripravil dr. Marijan Pavčnik.  Vera LamutPrevajalka Vera Lamut je po študiju anglistka in germanistka, v skoraj 30-letnem sodelovanju s prof. dr. Marijanom Pavčnikom, profesorjem filozofije prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, pa je razvila tudi posebno nagnjenje do filozofije prava. Tako je za zbirko Pravna obzorja prevedla že dela: Arthur Kaufmann, Uvod v filozofijo prava; Rene David in Guenther Grassman, Uvod v velike sodobne pravne sisteme; Janko Ferk, Pravo je Proces, njeni pa so tudi prevodi v dvojezični izdaji razprav najpomembnejšega slovenskega filozofa prava: Leonid Pitamic, Na robovih čiste teorija prava.dr. Aleš NovakAleš Novak je docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.dr. Marijan PavčnikMojca Zadravec