Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) je v razmerju do Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) poseben zakon, njegove določbe pa doslej še niso bile tako podrobno pojasnjene v obliki komentarja.
Na področju javne uprave potekajo reforme za vzpostavitev učinkovitejšega in uspešnejšega uslužbenskega sistema, ureditev delovnih razmerij javnih uslužbencev pa naj bi tudi čim bolj poenotile in približale ureditvi po splošnem ZDR-1. Zaradi narave dela javnih uslužbencev in njegovega financiranja so pri njihovem zaposlovanju in uresničevanju delovnih razmerij posebnosti. Pri svojem delu namreč uresničujejo javni interes in porabljajo javna sredstva. Medtem ko je namen delovanja gospodarskih družb v zasebnem sektorju pridobivanje dobička, pa so cilji delovanja javnega sektorja uspešno izvajanje javne službe (zdravstvo, šolstvo, kultura itd.), zagotavljanje javnih dobrin ter uspešno poslovanje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Javna sredstva se lahko uporabljajo samo za namene, določene v predpisih. Delodajalec javnemu uslužbencu lahko zagotavlja pravice, kot so določene v zakonu, podzakonskem predpisu in kolektivni pogodbi, več pravic pa ne, če bi s tem obremenil javna sredstva.
Razlike so tudi pri ureditvi delovnih razmerij javnih uslužbencev v ožjem javnem sektorju (državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti) ter širšem javnem sektorju (druge osebe javnega prava, kot so javni zavodi, javne agencije, javni skladi in javni gospodarski zavodi). V sistemu javnih uslužbencev so glede delovnih razmerij posebnosti zaradi poslovanja države in občin predvsem pri sklepanju in spreminjanju pogodb o zaposlitvi. Postopek za novo zaposlitev se začne šele, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, delovno mesto pa je mogoče zasesti tudi na podlagi premestitve v okviru internega trga dela. Za izbiro uradnikov se kot postopek izbire strokovno najbolj usposobljenega kandidata izvede javni natečaj. Pomemben regulator internega trga dela je institut premestitve. Prvostopenjski nadzorni organ, ki preverja pravilnost izvrševanja uslužbenskih razmerij, je komisija za pritožbe. Posebnosti so tudi glede sodnega varstva pravic javnih uslužbencev in še na številnih drugih področjih.
Komentar zakona s podrobno predstavitvijo in pojasnilom zakonskih določb olajša razumevanje vsebine in namena posameznih členov in zakona kot celote. Zato je vsako poglavje zakona najprej predstavljeno v uvodnem pojasnilu, nato pa so podrobno komentirani posamezni členi. Avtorji vsak člen komentirajo po odstavkih. Bralca opozorijo na podzakonske predpise in kolektivne pogodbe, pomembne za razjasnitev posameznih vsebin in vprašanj. Ureditev primerjajo z ZDR-1 ter pojasnijo povezavo določbe z mednarodnimi akti in drugimi viri. Ob vsakem členu je navedena relevantna sodna in ustavnosodna praksa, ki se je razvila v zadnjih letih.
Avtorice in avtorji prihajajo tako iz prakse kot iz akademskih vrst, zato raznolike oblike izvrševanja zakona v praksi podrobno pojasnjujejo tako s stališča prakse kot teoretično.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Lexpere (GV Založba) in Univerze Maribor ter v strokovni koordinaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-489-8
Št. strani: 812
Leto izdaje: 2022