Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja


Urednice: Nataša Belopavlovič, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Darja Senčur Peček
Avtorji: Sara Bagari, Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Marijan Debelak, Biserka Kogej Dmitrovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Aljoša Polajžar, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Mojca Tancer Verboten
Stvarno kazalo: Aljoša Polajžar

 

V desetih letih po uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet kot pomemben del reforme trga dela leta 2013, je to področje doživelo pomemben razvoj in korenite spremembe tako na domači kot na evropski in globalni ravni. Zaradi številnih sprememb pripravljamo tretjo, posodobljeno in dopolnjeno izdajo velikega komentarja. Dosedanji skupini uveljavljenih avtorjev so se pridružili še novi, ki se pri svojem delu v različnih institucijah in okoljih vsi srečujejo in ukvarjajo z delovnim pravom.

Z DDV: 390,60 
Brez DDV: 372,00 

Na zalogi

Z DDV: 390,60 
Brez DDV: 372,00 

Šifra: 900-968
Vrsta artikla: knjiga
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Posodobitev zajema vse novosti na tem področju. V tem času je bilo sprejetih več zakonov, ki so neposredno ali posredno povezani z ZDR-1, vključno s predpisi o evidentiranju delovnega časa in najnovejšo novelo ZDR-1D, objavljeno novembra 2023. Sprejetih je bilo več direktiv EU, vključno z direktivama o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki so implementirane z novelo ZDR-1D.

Pri uporabi zakona v praksi bo zelo koristen pregled razvoja sodne prakse Sodišča EU in domačih sodišč, ki je prav tako upoštevan v komentarju. Vsem, ki se kakorkoli srečujejo s problematiko delovnih in uslužbenskih razmerij, pa bo posodobljeni komentar z novejšo sodno prakso in prakso nadzornih organov v pomoč ne samo pri uporabi novih in spremenjenih zakonskih določb, ampak še zlasti pri uporabi tistih, ki v praksi sprožajo različne razlage ali pri katerih je zakonska ureditev zapletena ali podnormirana.

 

Vezava: trda

ISBN:

Št. strani:

Leto izdaje: 2024

Nataša Belopavlovič

Dr. Barbara Kresal

Dr. Katarina Kresal Šoltes je priznana strokovnjakinja, publicistka in raziskovalka za delovno in socialno pravo. Leta 1991 je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in po opravljenem pravniškem državnem izpitu na tej fakulteti z odliko opravila tudi magisterij in doktorat pravnih znanosti. Njena bibliografija obsega več kot 200 znanstvenih in strokovnih del, med njimi tudi knjig in komentarjev zakonov. Specializirana je za področje individualnega in kolektivnega delovnega prava, varstvo človekovih pravic na področju dela ter socialni dialog. Zaposlena je na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot raziskovalka in namestnica direktorja ter vodi njegovo raziskovalno, publicistično, izobraževalno in pravno svetovalno dejavnost. Je odgovorna urednica znanstvene revije Delavci in delodajalci, predsednica več komisij za razlago kolektivnih pogodb dejavnosti, s prakso pa redno sodeluje tudi kot vodja poola IDPF za pravno svetovanje.

Dr. Darja Senčur Peček je redna profesorica prava, predstojnica katedre za delovno pravo in predstojnica Inštituta za delovna razmerja in socialno varnost na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter prodekanica te fakultete. Na fakulteti je nosilka predmetov Delovno pravo, Socialna varnost ter Delovno in socialno pravo. Redno sodeluje na domačih in mednarodnih konferencah, v nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih ter objavlja znanstvene in strokovne prispevke v domačih in tujih pravnih revijah. Je urednica oziroma članica uredniških odborov več revij, med drugim Podjetje in delo, Delavci in delodajalci, Pravnik, ANALI PAZU HD.

Sara Bagari je diplomirala in magistrirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, tam pa zdaj opravlja tudi doktorski študij. Zaposlena je kot asistentka na katedri za delovno in socialno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Sodeluje v raziskovalnih projektih, na kongresih in konferencah ter redno objavlja znanstvene in strokovne prispevke v pravnih revijah. Teme njenega raziskovanja so predvsem socialna varnost, socialna zavarovanja, nestandardne oblike dela, temeljne socialne pravice in vpliv umetne inteligence na delovna razmerja in področje socialne varnosti.

Irena Bečan je leta 1979 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1983 je opravila pravniški državni izpit. Zaposlena je bila na ministrstvu, pristojnem za delo, v sektorju za delovna razmerja. Sodelovala je pri strokovni pripravi nove slovenske delovne zakonodaje ter njenih sprememb in dopolnitev, vključno s prenosom zahtev evropskih direktiv s področja delovnega prava v slovenski pravni red, ter pri usklajevanju rešitev med socialnimi partnerji. V desetletju do leta 2018 je bila članica državne izpitne komisije za pravniški državni izpit za področji temeljev delovnega prava in prava socialne varnosti.

Mag. Marijan Debelak je univerzitetni diplomirani pravnik, magistriral pa je s področja kolektivnega delovnega prava. Bil je predsednik delovnega sodišča prve stopnje in sodnik pritožbenega sodišča, na katerem je bil tudi vodja oddelka za delovne spore. Od leta 2006 je vrhovni sodnik in od leta 2017 tudi vodja Delovno-socialnega oddelka Vrhovnega sodišča RS. Predava na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. Sodeluje v evropskih združenjih sodnikov delovnega prava. V strokovnih revijah je objavil večje število člankov s področja individualnega in kolektivnega delovnega prava. Je tudi soavtor nekaterih komentarjev zakonov s področja delovnega prava. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.

Biserka Kogej Dmitrovič je leta 1981 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in tam pozneje pridobila tudi znanstveni magisterij s področja delovnega prava. Leta 1982 je opravila pravniški državni izpit. Od leta 1993 je sodnica, najprej na sodišču prve stopnje in nato od leta 1995 na Višjem delovnem in socialnem sodišču, od leta 2009 je tudi predsednica tega sodišča. Celotno poklicno pot dela na področju delovnega in socialnega prava. Sodeluje na konferencah in posvetih z delovnega področja, kot so Dnevi slovenskih pravnikov, Dnevi delovnega prava in prava socialne varnosti, konference javnih uslužbencev in funkcionarjev, sodniške šole in letni posveti sodnikov. Sodeluje tudi s Pravnima fakultetama Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru s predstavitvijo dela sodišča in sodne prakse študentom. Je sourednica in soavtorica Komentarja Zakona o javnih uslužbencih ter avtorica večjega števila strokovnih in znanstvenih člankov.

Dr. Etelka Korpič Horvat je leta 1991 doktorirala na Pravni fakulteti Univerze. Opravila je tudi pravniški državni izpit. Od leta 1994 do nastopa funkcije ustavne sodnice leta 2010 je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru predavala predmet Delovno pravo, na podiplomskem študijskem programu pa Državno revizijo, Proračunsko pravo ter Pravice in obveznosti iz delovnih razmerij. Na isti fakulteti je bila predstojnica Inštituta za delovna razmerja in socialno varnost. Njena bibliografija zajema okrog 250 bibliografskih enot pretežno s področij delovnega prava, proračunskega prava in državne revizije ter ustavnega prava. Je sourednica in soavtorica več monografij, med drugim Zakona o javnih uslužbencih s komentarjem.

Dr. Špelca Mežnar

Aljoša Polajžar je magister prava, asistent in doktorski kandidat na področju delovnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je tudi izvajalec vaj pri predmetu Delovno pravo. Magistriral je na temo varstva zasebnosti na delovnem mestu v dobi digitalizacije s področij delovnega prava in prava varstva osebnih podatkov. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtor monografij, med drugim Komentarja Zakona o javnih uslužbencih. Izsledke svojih raziskav redno predstavlja na konferencah doma in v tujini.

Dr. Martina Šetinc Tekavc je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je po sodniškem pripravništvu in opravljenem pravniškem državnem izpitu nadaljevala kot asistentka na tedanji katedri za pravo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, nato kot svetovalka na Ustavnem sodišču RS, od leta 2007 pa je sodnica. Sodniško funkcijo je najprej opravljala kot okrožna sodnica na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, nato kot višja sodnica na oddelku za izvršilno sodstvo Višjega sodišča v Ljubljani, od leta 2015 pa na oddelku za individualne in kolektivne delovne spore Višjega delovnega in socialnega sodišča. Na tem sodišču je tudi mediatorka. Redno objavlja znanstvene in strokovne prispevke ter občasno predava na temo mediacije in različnih vprašanj zlasti individualnega delovnega prava.

Dr. Mojca Tancer Verboten je leta 2021 zaključila doktorski študij na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in pridobila naziv doktorica znanosti pravnih ved. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je na področju delovnega prava in socialne varnosti vključena v pedagoški proces kot visokošolska učiteljica docentka pri predmetih Socialna varnost ter Delovno in socialno pravo – izbrane teme. Zaposlena je na Univerzi v Mariboru, kjer opravlja že svoj tretji mandat glavne tajnice univerze. V sklopu svojega delovnega področja je sodelovala v več delovnih skupinah za pripravo visokošolske zakonodaje v okviru Rektorske konference Republike Slovenije in pristojnega ministrstva. Redno se udeležuje domačih in mednarodnih konferenc, sodeluje v nacionalnih in drugih raziskovalnih projektih ter objavlja znanstvene in strokovne prispevke v domačih in tujih pravnih revijah.