Republika Slovenija na diplomatski, politični in zakonodajni ravni aktivno prispeva k razvoju mednarodnega kazenskega pravosodja. Ob upoštevanju aktualnih globalnih dogodkov in praktičnih razlogov, kot so vojaške misije Slovenske vojske v tujini in mednarodno sodelovanje pri pregonu mednarodnih hudodelstev, je nujno, da mednarodno kazensko pravo obravnavamo celovito. Če so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja zaznamovana z vzpostavitvijo ad hoc in hibridnih sodišč, današnji čas prinaša okrepljeno delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča in razvoj podpornih mehanizmov za medsebojno sodelovanje držav. Ob tem velja poudariti, da imajo države po Rimskem statutu še vedno primarno pristojnost za pregon mednarodnih hudodelstev, kar podpirajo tudi instituti evropskega prava, kot so skupne preiskovalne skupine, evropski preiskovalni nalog in evropski nalog za prijetje ter predajo. Na področju kazenskega prava sta v Evropski uniji ključna tudi Europol in Eurojust. Mednarodno kazensko pravo tako presega okvir zunanje politike Republike Slovenije in je relevantno tudi za njeno notranjo pravno ureditev.
Zaradi teh razlogov je potrebno kontinuirano pridobivanje, nadgrajevanje in poglabljanje znanja s tega področja. V Sloveniji imamo obsežno strokovno znanje, vendar je pogosto razdrobljeno med posamezne sektorje, kakršni so znanstvenoraziskovalne institucije, Slovenska vojska, tožilstvo, sodišča in pristojna ministrstva. To znanje je treba sistematično povezovati in dopolnjevati, saj problematiko vsaka institucija obravnava s svojega zornega kota.
Eden izmed ciljev knjige je prav povezovanje posameznikov, ki se ukvarjajo z obravnavo mednarodnih hudodelstev z različnih vidikov – od dela na mednarodnih sodiščih in v organih Evropske unije do državnega tožilstva ter z ustavnopravnega, sodnega, vojaškega in diplomatskega vidika. S tem je povezan tudi nadaljnji namen knjige: praktična obravnava pravnih vprašanj, ki so aktualna v praksi, predvsem s stališča nedavnih aktivnosti Evropske unije in njenih držav članic.
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-573-4
Št. strani:
Leto izdaje: 2025
Maša Devinar Grošelj
univerzitetna diplomirana pravnica
Maša Devinar Grošelj je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot pravna svetovalka ima dolgoletne izkušnje v javnem in zasebnem sektorju. Po selitvi v Bruselj je bila samostojna svetovalka na področju evropskih zadev. Kot svetovalka na veleposlaništvu Republike v Haagu je pokrivala tudi Mednarodno kazensko sodišče, Meddržavno sodišče in druge mednarodne organizacije v Haagu. Trenutno živi in dela v Haagu.
Eneja Drobež
doktorica pravnih znanosti
izredna profesorica na Evropski pravni fakulteti Nove univerze
svetovalka Ustavnega sodišča RS
Eneja Drobež je izredna profesorica za gospodarsko in civilno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici in svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Leta 2007 je diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2008 pa magistrirala na Univerzi v Heidelbergu. Leta 2015 je doktorirala iz avtorskega prava na Evropski pravni fakulteti Nove univerze. Tam je bila od leta 2008 asistentka, od leta 2015 docentka in od leta 2024 izredna profesorica ter poučuje predmete s področja mednarodnega zasebnega prava in prava intelektualne lastnine na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem študiju. Ob akademski karieri je bila vedno aktivna tudi v praksi. V letih 2009–2018 je kot sodniška pripravnica in pozneje strokovna sodelavka delala na rednih sodiščih, od leta 2018 pa je zaposlena na Ustavnem sodišču, kjer dela za kazenski senat. Redno predava na strokovnih konferencah in sodniških šolah ter je (so)avtorica številnih monografij in člankov s področja civilnega in kazenskega prava.
Maj Fritz
magister evropskih in državnih študij
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije
Maj Fritz je magister evropskih in državnih študij, zaposlen na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Njegovo področje raziskovanja in študija je povezano z obveščevalno-varnostno dejavnostjo, mednarodnimi vojaškimi operacijami ter zasebnimi varnostnimi in vojaškimi podjetji. Kot gostujoči predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predava izbrane teme s področja zasebnovarnostne industrije in mednarodnih varnostnih integracij.
Simon Grabrovec
univerzitetni diplomirani pravnik, magister znanosti/LL.M. (Kraljevina Nizozemska)
svetovalec za strategijo in sodne postopke (investigation officer – strategy and litigation support) v Uradu za inšpekcije in preiskovanje Svetovnega programa za hrano
Simon Grabrovec je mednarodni pravnik. V letih 2011–2023 je bil kot pravni uradnik (legal officer) zaposlen pri senatih Mednarodnega kazenskega sodišča. Od leta 2023 je kot svetovalec za strategijo in sodne postopke (investigation officer – strategy and litigation support) zaposlen v Uradu za inšpekcije in preiskovanje Svetovnega programa za hrano.
Beti Hohler
univerzitetna diplomirana pravnica, magistrica znanosti/LL.M. (Kraljevina Nizozemska)
sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu
Beti Hohler je sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (2024–2033). Je prva Slovenka na tem položaju. Pred tem je delala kot pravnica v Uradu tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, kot višja pravosodna svetovalka mednarodnih kazenskih sodnikov v misiji EU za krepitev pravne države na Kosovu in v odvetniški pisarni Kozinc in partnerji v Ljubljani. Je strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo ter soustanoviteljica in nekdanja direktorica za usposabljanje Inštituta za mednarodno pravno in odvetniško usposabljanje v Haagu. V letih 2006–2024 je bila tudi pridružena urednica Oxford Reports on International Law in Domestic Courts. Diplomirala je iz prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter magistrirala iz mednarodnega in evropskega prava na Univerzi v Amsterdamu.
Matija Hostnik
univerzitetni diplomirani pravnik
okrožni državni tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu RS
nacionalna kontaktna točka Evropske mreže za preiskovanje in pregon genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev pri Eurojustu
Matija Hostnik je od leta 2018 okrožni državni tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu RS. Pred tem je bil tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, še prej pa je delal na Vrhovnem državnem tožilstvu in v Eurojustu v Haagu. Je kontaktna točka Evropske pravosodne mreže in od leta 2017 predstavnik Slovenije v Evropski mreži za preiskovanje in pregon genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev. V letih 2021 in 2022 je bil član usmerjevalnega odbora te mreže, v letu 2021 pa tudi predsedujoči temu odboru.
Matevž Pezdirc
univerzitetni diplomirani pravnik, magister znanosti/LL.M. (Kraljevina Nizozemska)
vodja sekretariata Evropske mreže za preiskovanje in pregon genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev pri Eurojustu
Matevž Pezdirc je od leta 2011 zaposlen pri Eurojustu kot vodja sekretariata Evropske mreže za preiskovanje in pregon genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Pred tem je delal med drugim na Ministrstvu za pravosodje, Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju in Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Marko Rakovec
univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti
generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve
Od aprila 2020 je generalni direktor za mednarodno pravo in zaščito interesov (glavni pravni svetovalec) na Ministrstvu za zunanje zadeve RS. Od 15. do 26. maja 2023 je bil generalni sekretar Diplomatske konference za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov (konvencija MLA), ki je potekala v Ljubljani. Je zastopnik Slovenije v več zadevah pred Meddržavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice. V letih 2018–2020 je bil direktor oddelka za človekove pravice na Ministrstvu za zunanje zadeve, pred tem pa je bil namestnik veleposlanika na Hrvaškem (2013–2018), pravni svetovalec na Stalnem predstavništvu Slovenije pri OZN v New Yorku (2005–2009) in v različnih oddelkih Ministrstva za zunanje zadeve. Bil je tudi član mednarodnih organov, na primer poročevalec šestega odbora Generalne skupščine ZN na 63. zasedanju in koordinator Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za univerzalnost in izjemne prispevke držav pogodbenic (2006–2009). Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral in doktoriral iz mednarodnega prava z doktorsko disertacijo o univerzalni pristojnosti za mednarodna kazniva dejanja. Je član Združenja za mednarodno pravo (ILA).
Mateja Štrumelj Piškur, LLM
univerzitetna diplomirana pravnica, LL.M. (Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)
namestnica generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve
Mateja Štrumelj Piškur je strokovnjakinja za mednarodno javno pravo in poklicna diplomatka, specializirana za odgovornost držav, reševanje mednarodnih sporov, mednarodni mir in varnost ter izbrana sodobna vprašanja mednarodnega prava. Trenutno je vodja oddelka za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, kjer skrbi za svetovanje, pogajanja in sodne postopke v mednarodnopravnih zadevah v podporo uradu pravnega svetovalca. Z bogatimi izkušnjami v diplomatskih službah je od leta 2005 opravljala pomembne funkcije, med drugim je bila namestnica stalnega predstavnika na Stalnem predstavništvu Slovenije pri Svetu Evrope, vodja konzularne službe na veleposlaništvu Slovenije v Londonu in članica pravnih ekip Slovenije v zadevah pred mednarodnimi sodišči in tribunali. Slovenijo je zastopala v številnih mednarodnih pravnih forumih in imela pomembno vlogo pri sprejemanju pomembnih mednarodnih sporazumov. Njene bogate izkušnje zajemajo vrsto strokovnih in visokih funkcij ter kažejo njeno strokovno znanje na področju diplomacije in mednarodnega prava. Diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in magistrirala na University College London.
Sabina Zgaga Markelj
doktorica kazenskega prava
docentka za kazensko pravo, habilitirana na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Sabina Zgaga Markelj je docentka za kazensko pravo, habilitirana na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kjer opravlja strokovno delo na kazenskem in prekrškovnem področju. Raziskovalno deluje na področju kazenskega materialnega, procesnega, mednarodnega in evropskega prava in na področju prekrškov. V letih 2009 in 2012 je prejela štipendijo Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih kazenskopravnih del ter soavtorica Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela KZ-1 v več izdajah, Zakona o kazenskem postopku s komentarjem ter Kazenskega zakonika s komentarjem, posebni del.
Martina Žaucer Hrovatin
univerzitetna diplomirana pravnica
odvetnica v Ljubljani
Martina Žaucer Hrovatin je odvetnica v odvetniški družbi Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o. Od leta 2011 objavlja strokovne prispevke v domači strokovni literaturi, zlasti s področja kazenskega procesnega prava. Gostovala je na Pravni fakulteti v Ljubljani pri predmetu kazensko procesno pravo in na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Kot predavateljica sodeluje tudi na različnih izobraževalnih dogodkih, na primer na odvetniški šoli Odvetniške zbornice Slovenije v okviru kazenske sekcije in Konferenci kazenskega prava in kriminologije.