Podjetje in delo

Iz številke 2/2023

Petra Weingerl
The EU as a Global Actor in Consumer Protection

• Trade is arguably as old as humanity. It affects consumers and undertakings in different ways, such as productivity gains and sectorial reallocation of production affecting employment, wages and prices, and also indirectly through quality improvements and more product varieties. However, so far consumers have been mostly seen as objects, not subjects, of international trade. This is changing with globalisation and digitalisation, especially through e-commerce. The paper analyses how consumer rights are addressed in the EU’s external action, especially its trade policy. To this end, it will examine the EU’s competence and priorities in its external action and the need for reliance on both the economic and non-economic aspects of the EU’s global reach in consumer protection.

Matic Kuhar, Maja Koršič Potočnik
Odstop izvajalca od pogodbe zaradi neplačila razlike v ceni pri pogodbi FIDIC s fiksno ceno

• Prispevek se ukvarja s problematiko neplačil razlike v ceni, ki jo izvajalci zahtevajo zaradi podražitve gradnje, pri čemer se osredotoča na pogodbe, sklenjene po splošnih pogojih rdeče in rumene knjige FIDIC, ki imajo dogovorjeno fiksno ceno. Najprej sta opredeljeni vsebina in pravna narava zahtevka, poudarjeno je, da stranki razlike v ceni, ki presega deset odstotkov pogodbene cene, s pogodbo ne moreta izključiti. V nadaljevanju je opisana izvajalčeva pravica odstopa od pogodbe FIDIC v primerih naročnikovega neplačila. Pojasnjeno je, da pravila FIDIC niso prirejena posebnostim slovenske določbe 656. člena Obligacijskega zakonika. Ker FIDIC ne predvideva pravice odstopa zaradi neizpolnitve zahtevka po 656. členu Obligacijskega zakonika, se lahko zastavi vprašanje, ali izvajalec v primeru neplačila razlike v ceni lahko doseže prenehanje pogodbe. Glede na težnjo tako nacionalnih pravil obligacijskega prava kot tudi pravil FIDIC, da izvajalca ni mogoče siliti, da vztraja pri pogodbi, pri kateri naročnik ne izpolnjuje svoje glavne obveznosti, je treba skleniti, da izvajalec zaradi neplačila razlike v ceni lahko odstopi tudi od pogodbe FIDIC.

Petra Zupančič
Varstvo pravic delavcev pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah gospodarskih družb

• Prispevek podrobneje obravnava zaščitne mehanizme in pravice delavcev pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah gospodarskih družb po določbah Direktive (EU) 2019/2121 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (v nadaljevanju: Direktiva 2019/2121). Posebej so obravnavane določbe o soodločanju delavcev, ki so ob sprejemanju direktive veljale za najspornejše. Pred sprejetjem Direktive 2019/2121 pravila čezmejnega preoblikovanja in čezmejnih delitev družb v EU še niso bila harmonizirana, medtem ko so bili v primeru čezmejnih združitev harmonizirani le določeni vidiki. Zaradi tega so družbe v Evropski uniji v praksi težko uresničevale pravico do ustanavljanja, ki ima ključno vlogo pri razvoju enotnega trga, saj poslovnim subjektom omogoča stalno opravljanje dejavnosti v drugih državah članicah. Direktiva 2019/2121 je poleg normativne urejenosti korporacijskopravnih institutov čezmejnih operacij gospodarskih družb zagotovila tudi harmonizacijo materialnih pravil za zaščito pravic upnikov, zaposlenih in imetnikov deležev, s čimer se zagotavlja tudi večja pravna varnost pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah gospodarskih družb. Namen tega članka je analizirati pomen določil Direktive 2019/2121 in tako opredeliti vse pravice zaposlenih pri čezmejnih operacijah gospodarskih družb, opozoriti na določbe o soodločanju delavcev, ki jih gospodarske družbe morajo spoštovati pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah, ter poudariti temeljne vidike vključevanja te direktive v slovensko pravo.

Žaklin Butinar
Odstop Slovenije od Pogodbe o energetski listini: pomen za tuje investitorje

• Mednarodno sodelovanje na energetskem področju je za gospodarske subjekte zelo pomembno. Instrument takšnega sodelovanja je Pogodba o energetski listini (v nadaljevanju: Listina), ki na primer tujim investitorjem zagotavlja varstvo njihovih investicij v državi gostiteljici s sprožitvijo mednarodne investicijske arbitraže. A navedeno je pred velikim izzivom, saj je veliko držav pogodbenic Listine naznanilo odstop od nje oziroma je od nje že odstopilo, vključno s Slovenijo, saj trdijo, da je zastarela in ne omogoča učinkovitega boja proti podnebnim spremembam. Prispevek uvodoma predstavi Listino in njen pomen za tuje investitorje, pri čemer se osredotoča na določbe glede reševanja sporov z mednarodno investicijsko arbitražo. V tem delu prispevek analizira prednosti in slabosti omenjenega načina reševanja sporov, identificira relevantno sodno prakso in oriše trenutno stanje že začetih ter prihodnjih mednarodnih investicijskih arbitraž, sproženih na podlagi Listine. Temu sledijo opis postopka odstopa držav od Listine in analiza konkretnega odstopa Slovenije od Listine, opredelitev odnosa med Slovenijo in Listino in drugimi državami pogodbenicami v prihodnosti ter pomen odstopa za tuje investitorje na energetskem področju v Sloveniji.