Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.
Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 261,60 EUR + DDV (5 %).
Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 72,66 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.
Cena posamezne številke: cena enojne številke je 32,89 EUR. cena dvojne številke 3-4 je 65,78 EUR. cena dvojne številke 6-7 je 107,80 EUR. Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.
Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Na zalogi

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Šifra: REVPD
Vrsta artikla: revija
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Iz številke 5/2022

Vesna Kranjc
Gradbena pogodba s fiksno ceno in spremenjene okoliščine

  • V zadnjem času se je veliko izdelkov bistveno podražilo, kar otežuje izpolnitev pogodb, ki so bile sklenjene v drugačnih tržnih razmerah. To še posebej velja za gradbene pogodbe. V posameznih gradbenih pogodbah je dogovorjena klavzula o fiksni ceni. Prispevek pojasnjuje, ali klavzula o nespremenljivi oziroma fiksni ceni po 656. členu Obligacijskega zakonika omogoča izvajalčev zahtevek za spremembo cene, če so bile sedanje razmere ob sklenitvi pogodbe nepričakovane. Prav tako pojasnjuje, ali pravila javnega naročanja omogočajo, da se tudi v pogodbah o javnem naročanju gradenj cene prilagodijo spremenjenim razmeram.

Marjan Odar
Pravila merjenja in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih po ZGD-1 (2. del)

  • Zaradi uskladitve z računovodsko direktivo so bile spremenjene določbe 67. člena ZGD-1, ki opredeljujejo pravila merjenja in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih. Avtor komentira in pojasnjuje določbe ZGD-1 z vidika določb direktive ter tudi SRS in MRS oziroma MSRP. Poleg splošnih pravil računovodenja avtor v prispevku obravnava tudi pravila merjenja opredmetenih osnovnih sredstev, ugotavljanje poštene vrednosti za finančna sredstva in pripoznavanje dobičkov ali izgub iz spremenjene poštene vrednosti, pravila vrednotenja finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe, razdelitev sredstev na kratkoročna in dolgoročna, pravila trenutka pripoznavanja finančnih prihodkov iz dividend, oblikovanje popravkov vrednosti stalnih sredstev, merjenje gibljivih sredstev, prepoved usredstvenja ustanovitvenih stroškov in zmanjšanje bilančnega dobička za usredstvene dolgoročne odložene stroške razvijanja, opredelitev rezervacij ter temeljna pravila računovodenja bioloških sredstev.

Drago Dular
Pogodbena odškodninska odgovornost strokovnjakov nasproti tretjim osebam

  • Kadar strokovnjak posreduje informacijo v izvajanju svojega poklica, se ta vrsta odškodninske odgovornosti uvršča v poklicno odgovornost pripadnikov posameznih poklicnih skupin, na primer odvetnikov, arhitektov, revizorjev, davčnih svetovalcev in cenilcev nepremičnin. Za navedene pripadnike je značilno, da nastopajo v svobodnih poklicih, zaradi česar običajno pripravljajo strokovna mnenja za svoje kliente oziroma naročnike na podlagi ustreznih pogodb. Glede na to ni nobenega dvoma, da je posamezen strokovnjak odškodninsko odgovoren svojemu klientu, če izdela pomanjkljivo strokovno mnenje na podlagi takšne pogodbe. Vprašanje pa je, ali lahko strokovnjaki na podlagi navedenih pogodb odškodninsko odgovarjajo tudi tretjim osebam, ki so se na ta mnenja zanesle. V bivšem jugoslovanskem pravu sodišča niso priznala pogodbene odškodninske odgovornosti nasproti tretjim osebam, ker so izhajala iz stališča, da pogodba ustvarja pravne učinke le med strankama pogodbe. Če je bila tretja oseba z mnenjem strokovnjaka prizadeta, je lahko uveljavljala odškodnino od določenega strokovnjaka na deliktni podlagi. Takšno mnenje zastopajo slovenska sodišča tudi v sedanjem obdobju. Avtor članka dokazuje, da je mogoča tudi pogodbena odškodninska odgovornost strokovnjakov nasproti tretjim osebam, in se pri tem sklicuje na nemško in avstrijsko pravo. Avtor zastopa mnenje, da so v slovenskem obligacijskem pravu podani vsi pogoji za uveljavitev pogodbene odškodninske odgovornosti strokovnjakov nasproti tretjim osebam, in navaja prednosti takšnega temelja odgovornosti, in sicer pojavnost tristranskih razmerij, ki se navezujejo na tretjo osebo. Potrebna je celovita obravnava, ki jo dopušča pogodba na podlagi ustrezne interpretacije.

Jože Stare
Sodelovanje delavcev v upravljalnih organih bank

  • Slovenija je s sprejetjem ZBan-3 uveljavila posebna pravila glede sodelovanja delavcev v upravljalnih organih bank. Vendar se korporativno upravljanje bank bistveno razlikuje od korporativnega upravljanja nefinančnih družb. Posledično se zastavlja vprašanje primernosti sodelovanja delavcev v korporativnem upravljanju bank. V članku je navedena problematika primarno analizirana skozi prizmo bančne regulacije in nadzora, pri čemer so poudarjeni trije širši vidiki: spremljanje tveganj, raznolikost, neodvisnost in usposobljenost članov upravljalnih organov banke in upravljavske pravice delničarjev. Analizirane so tudi odločba US RS U-I-55/16, U-I-196/16 in zakonske določbe novega ZBan-3. Avtor ugotavlja, da je prispevek delavskega soupravljanja k spremljanju tveganj v bankah in zaščiti imetnikov depozitov ter finančnega sistema vprašljiv, hkrati pa pomeni znatno nevarnost za učinkovito korporativno upravljanje bank. Posledično zaključi, da delavsko soupravljanje ni primerno za korporativno upravljanje bank.

Sonja Ilovar Gradišar
Posebna koncernska revizija

  • V prispevku je obravnavano sodno imenovanje posebne revizije za preveritev poslovnih razmerij med povezanimi osebami. To posebno vrsto revizije je uvedla novela Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1I iz leta 2015. Predvsem se osredotoča na pogoje za imenovanje posebnega koncernskega revizorja, ki so v zakonu opredeljeni z generalno klavzulo. To mora z vsebino napolniti sodna praksa, ki pa se na tem področju šele razvija. Avtorica v prispevku predstavi odprta vprašanja pri uporabi tega pravnega instituta in možne rešitve.

Lara Krneža, Ema Turnšek
Prevzemi – instituti prevzemnega prava skozi prizmo pravne teorije in sodne prakse

  • Institut prevzema kapitalske družbe je predstavljen z raznolikimi primeri iz slovenske sodne prakse in sodne prakse EU. Pomemben vidik, ki ga avtorici v članku poudarita, je zavarovanje interesov manjšinskih delničarjev ter njihovih premoženjskih in upravljavskih upravičenj. Temeljni pomen pri zavarovanju teh imata Zakon o prevzemih (ZPre-1) iz leta 2006 in Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ponudbah za prevzem. Institut prevzema kapitalske družbe je predstavljen z vidika pojmov ciljna družba, prevzemna ponudba in prevzemni prag. Avtorici podrobno obravnavata prevzemno ponudbo ter poskušata pojasniti njen vpliv na prevzemnika na eni in na manjšinske delničarje na drugi strani.

Luka Martin Tomažič
Spremembe in dopolnitve Zakona o rudarstvu in mednarodni vidiki posrednih razlastitev

  • Z novelo Zakona o rudarstvu (ZRud-1) je zakonodajalec popolnoma prepovedal uporabo tehnologije hidravličnega lomljenja skladno s previdnostnim načelom in mogočimi negativnimi posledicami za okolje. V tem članku so analizirani vidiki mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega investicijskega prava, ki se nanašajo zlasti na obveznosti Slovenije po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Pogodbi o energetski listini. Raziskani in kritično obravnavani so kriteriji, ob izpolnitvi katerih bi lahko v posamičnih primerih govorili o posrednih razlastitvah. Evropsko sodišče za človekove pravice pri sorodnih primerih praviloma odloča, da imajo države širok domet presoje glede zakonodajne dejavnosti v zvezi z varstvom okolja. V tem kontekstu je ugotovitev kršitev manj verjetna. Bolj nejasna je Pogodba o energetski listini, za katero se zdi, da dopušča dovolj prostora za interpretacijo, da gre v posamičnih primerih ob izpolnitvi ustreznih kriterijev za nedovoljene posredne razlastitve. Glede na prakso Sodišča Evropske unije je sicer uporabnost Pogodbe o energetski listini izključena za odnose med investitorji iz držav članic Evropske unije in državami članicami Evropske unije, ki so hkrati pogodbenice Pogodbe o energetski listini.

 

Podjetje in delo Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo
Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:    
• znanstvene in strokovne članke in razprave,    
• komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,    
• analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,    
• prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:    
• pravnikom    
• in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod: Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.
Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika: dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.
Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:    
•IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)    
• Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)
Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo

Morda vam bo prav tako všeč…