Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.
Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 261,60 EUR + DDV (5 %).
Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 72,66 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.
Cena posamezne številke: cena enojne številke je 32,89 EUR. cena dvojne številke 3-4 je 65,78 EUR. cena dvojne številke 6-7 je 107,80 EUR. Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.
Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Na zalogi

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Šifra: REVPD
Vrsta artikla: revija
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Iz številke 8/2022

Peter Podgorelec
Utemeljeni razlogi za izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo

  • Utemeljeni razlogi za izstop so vse tiste okoliščine, zaradi katerih ni mogoče pričakovati, da bo kdo še vztrajal kot družbenik. Razdelimo jih lahko na ravnanja drugih družbenikov, na okoliščine iz sfere družbe in na osebne okoliščine družbenika, ki želi izstopiti. Upoštevati je treba subsidiarnost izstopa. V zvezi z okoliščinami iz sfere družbe je sporno, ali je utemeljeni izstopni razlog tudi nastanek odvisnosti družbe. Po avtorjevem mnenju je odgovor pritrdilen. Možen je tudi sporazumni izstop. Če ni drugače dogovorjeno, veljajo zanj enake pravne posledice kot za pogodbeni in sodni izstop. Sprejem predloga za sporazumni izstop mora temeljiti na sklepu družbenikov. Če so z družbeno pogodbo določeni pogoji za soglasje družbenikov, je vrsta zahtevka družbenika odvisna od diskrecije, ki so si jo družbeniki pustili za odločitev.

Martin Čarni
Presoja izjem glede naknadnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov

  • Prispevek obravnava izjeme od prepovedi navajanja novih dejstev oziroma predlaganja novih dokazov v pravdnem postopku (sistem prekluzij) z vidika sodne prakse. Avtor uvodoma predstavi osnovna izhodišča in zakonodajno ureditev sistema prekluzij, v nadaljevanju pa na podlagi analize sodne prakse pokaže bistvene okoliščine, ki jih morajo pravdne stranke in sodišča upoštevati pri uporabi pravnih standardov, s katerimi so določene izjeme od prepovedi navajanja novih dejstev oziroma predlaganja novih dokazov v pravdnem postopku. Pri tem opozori na presojo nekaterih za pravdne postopke značilnih situacij. Na koncu na podlagi analize sodne prakse predstavi splošne ugotovitve glede uporabe sistema prekluzij in potrebnih ravnanj pravdnih strank.

Matevž Bedič, Lucija Strojan
Diskriminacija kot pravna kategorija

  • Prispevek obravnava aktualna vprašanja (slovenskega) protidiskriminacijskega prava. Osredotoča se na splošen oris strukture prava varstva pred diskriminacijo kot samostojne pravne kategorije, ki se podobno kot (nekatere) druge pravne discipline opira na logiko več elementov, na podlagi katerih diskriminacijo prepoznavamo. Avtorja tako predstavita temeljne pojme, kot so osebna okoliščina, primerniki, izjeme od prepovedi diskriminacije ipd. Ob teoretičnih izhodiščih je del besedila namenjen pregledu sodne prakse in prakse Zagovornika načela enakosti kot osrednjega nosilca protidiskriminacijskega varstva v našem prostoru. Članek na kratko obravnava tudi pereča vprašanja, ki jih sodni praksi – ta za zdaj ostaja sorazmerno skromna – še ni uspelo rešiti oziroma se z njimi sploh še ni ukvarjala.

Lina Lajlar
Pravna ureditev oblik sodobnega suženjstva s poudarkom na trgovini z ljudmi in prisilnem delu

  • V prispevku so predstavljeni izbrani vidiki tematike sodobnega (modernega) suženjstva. Zaradi obsežnosti tematike bosta od oblik sodobnega suženjstva podrobneje opisana trgovina z ljudmi in prisilno delo. V prispevku ugotavljamo, da se sodobne oblike suženjstva pojavljajo v zelo različnih oblikah, ki se (zlasti zaradi hitrega razvoja družbe in digitalizacije) vedno znova spreminjajo. Ravno zaradi različnih pojavnih oblik ga je izjemno težko prepoznati oziroma je (pre)pogosto spregledano. Mednarodni pravni viri, ki segajo že v leto 1926, sicer definirajo suženjstvo, vendar le v »klasični« oziroma »zgodovinski« obliki. Težava pa se pojavi pri definiciji koncepta »sodobno suženjstvo«, ki je v mednarodnem pravu nedefiniran. Naslednja ugotovitev je torej, da so lahko pravni viri, ki definirajo klasične oblike suženjstva, podlaga za ustvarjanje definicije pojma sodobno suženjstvo, ki pa se mora seveda ustrezno prilagoditi sodobnemu času (pri podajanju definicije moramo tako poleg prava upoštevati še druga področja, na primer sociologijo, zgodovino in ekonomijo). Le jasna definicija pojma v mednarodnem pravu namreč omogoči preganjanje storilcev, žrtvam pa omogoči ustrezno povračilo. Naslednja ugotovitev, ki bo predstavljena v prispevku, je, da imajo ključno vlogo pri preprečevanju sodobnega suženjstva tudi podjetja. Ta so odgovorna, da v njihovih nabavnih verigah ni proizvodov, ki so produkt suženjskega dela. V Sloveniji je tako 20 podjetij že pristopilo k Zavezi k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, kar je po mnenju avtorice prispevka dober začetni korak za boj proti sodobnemu suženjstvu.

Saša Kovačić
Korporativno upravljanje v zavarovalniškem sektorju na trgih jugovzhodne Evrope

  • Korporativno upravljanje lahko opredelimo kot enega najpomembnejših dejavnikov, ki pripomorejo k izboljšanju ekonomske učinkovitosti in rasti ter tudi večjemu zaupanju vlagateljev. Učinkovito korporativno upravljanje je pomembno tudi za celotno nacionalno gospodarstvo, saj pozitivno vpliva na zaupanje, ki je nujno za razvito tržno gospodarstvo. To spodbuja gospodarsko rast, saj so stroški kapitala tako manjši, prav tako družbe učinkoviteje izrabljajo svoje vire. Korporativno upravljanje zavarovalnic se osredotoča na to, kako so zavarovalnice vodene, upravljane in nadzorovane. V članku so analizirani sistemi korporativnega upravljanja v zavarovalniškem sektorju na trgih jugovzhodne Evrope, in sicer na Hrvaškem, v Srbiji, Federaciji BiH, Severni Makedoniji in Črni gori. Opravljena je primerjalna pravno-ekonomska analiza korporativnega upravljanja v zavarovalniškem sektorju izbranih trgov.

Juš Černovšek
Predlog direktive o sanaciji in reševanju zavarovalnic

  • Z namenom poenotenja pravil Evropske unije oziroma izognitve nadaljnji fragmentaciji postopkov reševanja in sanacije je Evropska komisija 22. 9. 2021 sprejela predlog Direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic (IRRD). Predlog in predlagana ureditev se zelo zgledujeta po ureditvi na bančnem področju, ki se je vzpostavila z Direktivo za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD). Predlagana ureditev sanacije in reševanja zavarovalnic in pozavarovalnic bo prinesla na evropski in posledično slovenski zavarovalni trg precej novosti in dodatnih obveznosti za industrijo ter tudi državo. Tako bodo zavarovalnice morale pripraviti načrte sanacije in jih vsako leto posodabljati ter usklajevati skupaj z regulatorjem. Predpostavlja pa se tudi oblikovanje novega organa za reševanje, ki bo odgovoren za pripravo načrtov reševanja zavarovalnic in ukrepanje, če bi zavarovalnice zašle v težave.

Tjaša Kodrič, Kaja Kuraj
Delavska participacija v evropski delniški družbi v Evropski uniji in Sloveniji

  • V članku sta obravnavani Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) in Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev. Uredba pomeni prelomnico na področju evropskega gospodarskega prava, saj je po dolgotrajnih pogajanjih nazadnje predstavila novo obliko družbe, tj. evropsko delniško družbo, znana tudi kot societas europaea (SE). Uredba je tako del t. i. Statuta evropske družbe (v nadaljevanju: Statut SE), ki je bil dokončno sprejet 8. oktobra 2001. Sestavljata ga že navedeni Uredba SE in Direktiva o udeležbi delavcev. Največja ovira pri njegovem sprejemanju je bilo delavsko soupravljanje oziroma sodelovanje in za odpravo te problematike je bila sprejeta Direktiva o udeležbi delavcev. Osrednji cilj članka je preučitev in analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju v evropski delniški družbi. Pri njeni ustanovitvi je izbira načina upravljanja, tj. eno- ali dvotirnega sistema, prepuščena ustanoviteljem. Dvotirni sistem je najpogosteje povezan s sodelovanjem delavcev pri upravljanju in je participativen. Po prenosu Uredbe SE v domači pravni red z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) je bila izbira med eno- in dvotirnim sistemom upravljanja omogočena tudi za domače družbe. V članku je evropska delniška družba najprej splošno predstavljena, nato so opisani ozadje oziroma burna zgodovina njenega oblikovanja ter nameni in cilji uredbe in direktive. Osnovni namen uredbe je bil vzpostaviti novo obliko gospodarske družbe, ki naj bi olajšala poslovanje gospodarskih subjektov v več državah članicah Evropske unije. Direktiva, ki uredbo dopolnjuje, pa naj bi zagotovila, da ustanovitev SE ne bo povzročila izginotja ali zmanjšanja praks vključevanja zaposlenih, ki obstajajo v podjetjih, ustanovljenih v tej pravnoorganizacijski obliki. Zadnje poglavje je namenjeno implementaciji Statuta SE v slovenski pravni red in njenemu vplivu na nastanek nove zakonodaje, posebej pa je predstavljen še Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe (SE) (ZSDUEDD).

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, obravnava aktualne teme in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja Dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
• znanstvene in strokovne članke in razprave,
• komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
• analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
• prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
• pravnikom in
• drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov.

Naročite ogledni izvod. Če revije še ne poznate, nas pokličite na telefon 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter urednici dr. Jerneja Prostor kot odgovorna urednica revije in odgovorna urednica za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.
Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodni bazi IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur).

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo.

Morda vam bo prav tako všeč…