Pravo v zgodovini

Knjiga osvetljuje dejanski razvoj in pojavne oblike prava, zlasti pred dobo velikih kodifikacij v Evropi v 18. in 19. stoletju.

V čem so Hamurabijeva pravna knjiga, Justinijanova kodifikacija ali Constitutio Criminalis Carolina bistveno drugačni od modernih kodifikacij prava v kontinentalni Evropi iz zadnjih dvesto let? Kakšno vlogo so pred 18. stoletjem imeli običajno pravo, sodna praksa in učeno pravo (ius commune) v primerjavi z vladarjevim (»državnim«) pravom? Ali je najstarejša ustava, ki je kdaj veljala za Slovence in pri kateri so Slovenci prvič aktivno sodelovali, res šele Vidovdanska ustava? Po kakšnem pravu so živeli predniki Slovencev pred 19. stoletjem in kako so ga soustvarjali?
To je nekaj vprašanj, ki jih osvetljuje knjiga Pravo v zgodovini.

V njej so zbrani odlomki iz zgodovinskih virov, razvrščeni deloma kronološko deloma tematsko v 18 poglavij. Upoštevani so viri, ki jih prištevamo k evropski pravni tradiciji, začenši z odlomki iz zapisov klinopisnih prav, iz prava antične Grčije (arhaične dobe) in Rima, še posebej pa tisti, ki so pomembni za razvoj na našem današnjem ozemlju od zgodnjega srednjega veka naprej.

Virom v vsakem poglavju sledijo zaokroženi komentarji, s katerimi avtorica na podlagi nekaj izhodiščnih vprašanj v uvodu preverja današnje zakoreninjene predpostavke o pravu in njegovem razvoju.