Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.
Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 261,60 EUR + DDV (5 %).
Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 72,66 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.
Cena posamezne številke: cena enojne številke je 32,89 EUR. cena dvojne številke 3-4 je 65,78 EUR. cena dvojne številke 6-7 je 107,80 EUR. Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.
Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Na zalogi

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Šifra: REVPD
Vrsta artikla: revija
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Iz številke 5/2023

Peter Grilc

Trendi in izzivi konkurenčnega prava in politike

Po zadnji veliki reformi konkurenčnega prava, posebej njegovega izvrševanja po letu 2000, ki je bila do zdaj najbolj dramatičen reformni premik v njegovi zgodovini, je konkurenčno pravo zaznamovala vrsta notranjih in zunanjih dogodkov, ki so zahtevali nove odzive in prijeme zakonodajalcev, sodne prakse, prakse organov za izvrševanje in nadzor. Bogati sta bili strokovna in znanstvena razprava. Razpravo glede na naslov omejujemo, ker se osredotoča na pregled zadnjih dveh desetletij, posebej na pregled zadnjih dveh let, pa tudi na prihodnost, ki bo zanimiva zaradi zelo dinamičnega razvoja in hitrih sprememb v ekonomiji. Razprava je zato omejena na naslednje: (1) odziv konkurenčnega prava in politike na krize od leta 2008 (finančno-gospodarska leta 2008 in naprej, pandemija covid-19 leta 2020 in naprej, energetska leta 2022 in naprej); (2) temeljni dokumenti EU za opredelitev politike konkurence po letu 2020; (3) razvoj konkurenčnega prava in politike v letih 2021 in 2022 v EU in v Združenem kraljestvu po brexitu; (4) projekcija razvoja konkurenčnega prava in politike; (5) prihodnji trendi konkurenčnega prava in politike na izbranih ožjih področjih (posebej digitalni prehod).

Peter Podgorelec

Korporacijsko pravo in zaščita podnebja

Zaščita podnebja se kot regulacijski cilj vključuje tudi v korporacijsko pravo, saj je javno pravo prešibko za to »nalogo stoletja«. V Sloveniji razvoj narekuje zlasti evropska zakonodaja, ki za zdaj predvideva razkritja kot način spodbujanja podjetij k trajnostnemu razvoju. Vendar bo ta okvir kmalu presežen, saj se razvoj na ravni EU vse bolj giblje v smeri določanja substančnih zahtev. Ne glede na evropsko zakonodajo so se v nekaterih nacionalnih jurisdikcijah uveljavile rešitve, s katerimi se želi dodatno spodbuditi k trajnosti. Tak primer je družba s trajnostnim namenom (benefit corporation) kot poseben tip družbe, o uzakonitvi katere bi veljalo razmisliti tudi v našem pravu. Prav tako bi veljalo razmisliti o rešitvi, ki bi delničarjem omogočila večji vpliv na oblikovanje podnebno prijazne poslovne politike. Po avtorjevem mnenju bi bila ustrezna rešitev uzakonitev modela say on climate kot posvetovalnega glasovanja delničarjev.

Gregor Drnovšek

Navodilo družbenikov poslovodji: razbremenjujoča hierarhija

Možnost družbenikov, da dajejo navodila poslovodji o vodenju poslov družbe, je bistvena značilnost družbe z omejeno odgovornostjo. Povsem razumljivo zato zakon razbremenjuje poslovodjo odgovornosti za škodo, povzročeno družbi, če njegovo dejanje temelji na zakonitem sklepu družbenikov. Prispevek zato obravnava, kako daleč seže ta pravica družbenikov, in utemelji predpostavke, pod katerimi poslovodja ne odgovarja za škodo, povzročeno družbi z izvršitvijo škodljivega navodila družbenikov.

Živa Šuta

Široka opredelitev samozaposlitve v luči prepovedi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti

Komentar o odločitvi Sodišča EU v zadevi TP (C-356/21)

Delavci uživajo v pravu EU visoko stopnjo zaščite. Zaradi svojega odvisnega in podrejenega položaja imajo status šibkejše stranke, na podlagi katerega uživajo vrsto pravic, ki jih priznavata tako zakonodaja na ravni EU kot tudi sodna praksa Sodišča EU. Po drugi strani se v 21. stoletju pojavljajo oblike dela, ki se približujejo klasičnemu delovnemu razmerju, vendar je njihova zaščita na ravni EU še nejasna. Ali je zaščito na podlagi prava EU smiselno priznavati širše, tudi za situacije, v katerih oseba opravlja neko delo na drugi podlagi, ne v okviru pogodbe o zaposlitvi? To vprašanje postane še posebej pereče, če je povezano z diskriminatornim obravnavanjem. Nedavno se je s primerom diskriminacije pri (samo)zaposlovanju ukvarjalo Sodišče EU v zadevi TP (C-356/21), v kateri je ovrglo klasično binarno delitev na delavce in samozaposlene. Pojasnilo je, kakšen obseg varstva pred diskriminacijo uživajo samozaposleni delavci ter kako na pravice in obveznosti, predvsem na prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, vpliva pogodbena svoboda pri izbiri pogodbene stranke. Sodba pomeni pomembno prelomnico zaradi progresivne razlage, da protidiskriminacijsko pravo EU varuje vse osebe, ki delajo, vključno s samozaposlenimi delavci. Avtorica v prispevku preučuje sodno odločbo C-356/21 in obravnava vprašanja samozaposlenih delavcev z namenom, da uokviri njihovo zaščito v protidiskriminacijski zakonodaji EU in sodni praksi.

Nataša Cankar

Sodišču pridružena mediacija v individualnih delovnih sporih (2. del)

Tema članka je sodišču pridružena mediacija v individualnih delovnih sporih v Sloveniji, pri čemer je bil namen pregledno predstaviti obstoječe stanje na tem področju. Najprej je predstavljena uvedba sodišču pridružene mediacije, nato so podrobneje obravnavane obstoječe pozitivnopravne podlage za sodišču pridruženo mediacijo, njene značilnosti in posebnosti v delovnih sporih. Vključen je kratek povzetek obstoječe sodne prakse na tem področju. Nato so predstavljeni tipi individualnih delovnih sporov, ki se najpogosteje rešujejo v mediaciji, ter nekatere z njimi povezane pravne dileme. Zaradi lažje predstavitve statističnih podatkov o individualnih delovnih sporih so relevantni podatki sodne statistike za navedene spore za zadnjih nekaj let prikazani v tabeli. Sledi predstavitev podatkov sodne statistike o sodišču pridruženi mediaciji. Avtorica opozori, katerim temam bi bilo v prihodnje pri razvoju mediacije pri nas treba nameniti več pozornosti. Prispevek se konča z ugotovitvijo, da je v Sloveniji mediacija tudi na področju individualnih delovnih sporov praviloma prisotna kot sodišču pridružena mediacija ter da bi bilo v prihodnje treba spodbuditi tudi razvoj mediacije na delovnem mestu, ki lahko poteka že pred začetkom sodnega spora, s čimer bi se lahko izognili zaostrovanju sporov med delavci in delodajalci ter zmanjšali število sodnih sporov.

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, obravnava aktualne teme in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja Dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
• znanstvene in strokovne članke in razprave,
• komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
• analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
• prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
• pravnikom in
• drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov.

Naročite ogledni izvod. Če revije še ne poznate, nas pokličite na telefon 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter urednici dr. Jerneja Prostor kot odgovorna urednica revije in odgovorna urednica za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.
Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodni bazi IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur).

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo.

Morda vam bo prav tako všeč…