Podjetje in delo

Iz številke 5/2023

Peter Grilc

Trendi in izzivi konkurenčnega prava in politike

Po zadnji veliki reformi konkurenčnega prava, posebej njegovega izvrševanja po letu 2000, ki je bila do zdaj najbolj dramatičen reformni premik v njegovi zgodovini, je konkurenčno pravo zaznamovala vrsta notranjih in zunanjih dogodkov, ki so zahtevali nove odzive in prijeme zakonodajalcev, sodne prakse, prakse organov za izvrševanje in nadzor. Bogati sta bili strokovna in znanstvena razprava. Razpravo glede na naslov omejujemo, ker se osredotoča na pregled zadnjih dveh desetletij, posebej na pregled zadnjih dveh let, pa tudi na prihodnost, ki bo zanimiva zaradi zelo dinamičnega razvoja in hitrih sprememb v ekonomiji. Razprava je zato omejena na naslednje: (1) odziv konkurenčnega prava in politike na krize od leta 2008 (finančno-gospodarska leta 2008 in naprej, pandemija covid-19 leta 2020 in naprej, energetska leta 2022 in naprej); (2) temeljni dokumenti EU za opredelitev politike konkurence po letu 2020; (3) razvoj konkurenčnega prava in politike v letih 2021 in 2022 v EU in v Združenem kraljestvu po brexitu; (4) projekcija razvoja konkurenčnega prava in politike; (5) prihodnji trendi konkurenčnega prava in politike na izbranih ožjih področjih (posebej digitalni prehod).

Peter Podgorelec

Korporacijsko pravo in zaščita podnebja

Zaščita podnebja se kot regulacijski cilj vključuje tudi v korporacijsko pravo, saj je javno pravo prešibko za to »nalogo stoletja«. V Sloveniji razvoj narekuje zlasti evropska zakonodaja, ki za zdaj predvideva razkritja kot način spodbujanja podjetij k trajnostnemu razvoju. Vendar bo ta okvir kmalu presežen, saj se razvoj na ravni EU vse bolj giblje v smeri določanja substančnih zahtev. Ne glede na evropsko zakonodajo so se v nekaterih nacionalnih jurisdikcijah uveljavile rešitve, s katerimi se želi dodatno spodbuditi k trajnosti. Tak primer je družba s trajnostnim namenom (benefit corporation) kot poseben tip družbe, o uzakonitvi katere bi veljalo razmisliti tudi v našem pravu. Prav tako bi veljalo razmisliti o rešitvi, ki bi delničarjem omogočila večji vpliv na oblikovanje podnebno prijazne poslovne politike. Po avtorjevem mnenju bi bila ustrezna rešitev uzakonitev modela say on climate kot posvetovalnega glasovanja delničarjev.

Gregor Drnovšek

Navodilo družbenikov poslovodji: razbremenjujoča hierarhija

Možnost družbenikov, da dajejo navodila poslovodji o vodenju poslov družbe, je bistvena značilnost družbe z omejeno odgovornostjo. Povsem razumljivo zato zakon razbremenjuje poslovodjo odgovornosti za škodo, povzročeno družbi, če njegovo dejanje temelji na zakonitem sklepu družbenikov. Prispevek zato obravnava, kako daleč seže ta pravica družbenikov, in utemelji predpostavke, pod katerimi poslovodja ne odgovarja za škodo, povzročeno družbi z izvršitvijo škodljivega navodila družbenikov.

Živa Šuta

Široka opredelitev samozaposlitve v luči prepovedi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti

Komentar o odločitvi Sodišča EU v zadevi TP (C-356/21)

Delavci uživajo v pravu EU visoko stopnjo zaščite. Zaradi svojega odvisnega in podrejenega položaja imajo status šibkejše stranke, na podlagi katerega uživajo vrsto pravic, ki jih priznavata tako zakonodaja na ravni EU kot tudi sodna praksa Sodišča EU. Po drugi strani se v 21. stoletju pojavljajo oblike dela, ki se približujejo klasičnemu delovnemu razmerju, vendar je njihova zaščita na ravni EU še nejasna. Ali je zaščito na podlagi prava EU smiselno priznavati širše, tudi za situacije, v katerih oseba opravlja neko delo na drugi podlagi, ne v okviru pogodbe o zaposlitvi? To vprašanje postane še posebej pereče, če je povezano z diskriminatornim obravnavanjem. Nedavno se je s primerom diskriminacije pri (samo)zaposlovanju ukvarjalo Sodišče EU v zadevi TP (C-356/21), v kateri je ovrglo klasično binarno delitev na delavce in samozaposlene. Pojasnilo je, kakšen obseg varstva pred diskriminacijo uživajo samozaposleni delavci ter kako na pravice in obveznosti, predvsem na prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, vpliva pogodbena svoboda pri izbiri pogodbene stranke. Sodba pomeni pomembno prelomnico zaradi progresivne razlage, da protidiskriminacijsko pravo EU varuje vse osebe, ki delajo, vključno s samozaposlenimi delavci. Avtorica v prispevku preučuje sodno odločbo C-356/21 in obravnava vprašanja samozaposlenih delavcev z namenom, da uokviri njihovo zaščito v protidiskriminacijski zakonodaji EU in sodni praksi.

Nataša Cankar

Sodišču pridružena mediacija v individualnih delovnih sporih (2. del)

Tema članka je sodišču pridružena mediacija v individualnih delovnih sporih v Sloveniji, pri čemer je bil namen pregledno predstaviti obstoječe stanje na tem področju. Najprej je predstavljena uvedba sodišču pridružene mediacije, nato so podrobneje obravnavane obstoječe pozitivnopravne podlage za sodišču pridruženo mediacijo, njene značilnosti in posebnosti v delovnih sporih. Vključen je kratek povzetek obstoječe sodne prakse na tem področju. Nato so predstavljeni tipi individualnih delovnih sporov, ki se najpogosteje rešujejo v mediaciji, ter nekatere z njimi povezane pravne dileme. Zaradi lažje predstavitve statističnih podatkov o individualnih delovnih sporih so relevantni podatki sodne statistike za navedene spore za zadnjih nekaj let prikazani v tabeli. Sledi predstavitev podatkov sodne statistike o sodišču pridruženi mediaciji. Avtorica opozori, katerim temam bi bilo v prihodnje pri razvoju mediacije pri nas treba nameniti več pozornosti. Prispevek se konča z ugotovitvijo, da je v Sloveniji mediacija tudi na področju individualnih delovnih sporov praviloma prisotna kot sodišču pridružena mediacija ter da bi bilo v prihodnje treba spodbuditi tudi razvoj mediacije na delovnem mestu, ki lahko poteka že pred začetkom sodnega spora, s čimer bi se lahko izognili zaostrovanju sporov med delavci in delodajalci ter zmanjšali število sodnih sporov.