Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.
Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 261,60 EUR + DDV (5 %).
Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 72,66 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.
Cena posamezne številke: cena enojne številke je 32,89 EUR. cena dvojne številke 3-4 je 65,78 EUR. cena dvojne številke 6-7 je 107,80 EUR. Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.
Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Na zalogi

Z DDV: 274,68 
Brez DDV: 261,60 

Šifra: REVPD
Vrsta artikla: revija
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Iz številke 3-4/2022

Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Borut Bratina
Pravna veljavnost in učinkovanje sklepov upravnega odbora družbe

  • V prispevku avtorji predstavijo načeloma poznano problematiko sprejemanja odločitev organov vodenja in nadzora v družbi, pri čemer se osredotočijo na upravni odbor kot organ delniške družbe. Veljavnost odločitev (sklepov) kolegijskega organa in pravno učinkovanje sta lahko pomembna okoliščina in podlaga za veljavnost posameznih pravnih poslov (tudi potencialne storitve kaznivih dejanj), zato je treba natančno ugotoviti trenutek, od kdaj je posamezen sklep veljaven in pravno učinkovit, da lahko povzroča adekvatne pravne posledice. Avtorji zato poudarijo primerjalno pravno teorijo in prakso za obravnavane korporacijske posledice odločitev organov v družbi ter podajo adekvatne podlage za lažje delovanje in ugotavljanje veljavnosti in učinkovanja odločitev organov gospodarskih družb.

Jerneja Prostor
Pravni učinek vpisa družbenika v register

  • Z novelo ZGD-1I je skušal zakonodajalec zagotoviti ažurnost registrskih vpisov družbenikov družb z omejeno odgovornostjo. S tem ciljem je spremenil domnevo, kdo se v razmerju do družbe šteje za imetnika poslovnega deleža. Po noveli je to le tisti, ki je vpisan v sodni register. Avtorica se v prispevku opredeli do nekaj stališč, sprejetih v zvezi s to spremembo v literaturi in sodni praksi. Ugotovi, da ima vpis družbenika v register še vedno deklaratorni učinek in da ne vpliva niti na imetništvo poslovnega deleža niti na okoliščino, kdo je upravičeni nosilec korporacijskih pravic. To tudi pomeni, da mora družba na skupščino vabiti družbenike, kar ne pomeni nujno tistih, ki so kot družbeniki vpisani v sodni register. Domneva je namreč izpodbojna. V nadaljevanju avtorica obravnava tudi pomanjkljivosti v pravni ureditvi, ki so posledica omenjene spremembe domneve.

Marjan Odar
Pravila merjenja in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih po ZGD-1 (1. del)

  • Zaradi uskladitve z računovodsko direktivo so bile spremenjene določbe 67. člena ZGD-1, ki opredeljujejo pravila merjenja in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih. Avtor komentira in pojasnjuje določbe ZGD-1 z vidika določb direktive ter tudi SRS in MRS oziroma MSRP. Poleg splošnih pravil računovodenja avtor v prispevku obravnava tudi pravila merjenja opredmetenih osnovnih sredstev, ugotavljanje poštene vrednosti za finančna sredstva in pripoznavanje dobičkov ali izgub iz spremenjene poštene vrednosti, pravila vrednotenja finančnih naložb v odvisne in pridružene družbe, razdelitev sredstev na kratkoročna in dolgoročna, pravila trenutka pripoznavanja finančnih prihodkov iz dividend, oblikovanje popravkov vrednosti stalnih sredstev, merjenje gibljivih sredstev, prepoved usredstvenja ustanovitvenih stroškov in zmanjšanje bilančnega dobička za usredstvene dolgoročne odložene stroške razvijanja, opredelitev rezervacij ter temeljna pravila računovodenja bioloških sredstev.

Zarja Klun
Ali je sodelovanje izvršitelja v izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje sploh še smiselno

  • Dominus litis izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, je izvršitelj. Ta je tisti, ki je pristojen za cenitev in prodajo netržnih nematerializiranih vrednostnih papirjev ter delitev kupnine. Vendar izkušnje v praksi kažejo, da izvršitelji nimajo ustreznega strokovnega ekonomskega znanja, ki bi jim omogočalo, da bi sami lahko opravljali določena procesna dejanja v tej izvršbi, kot je na primer cenitev. Netržni nematerializirani vrednostni papirji namreč drugače kot tržni nimajo določene vrednosti. Poleg tega aktualni predpisi ne določajo nadzornih mehanizmov nad izvršiteljevim postopanjem v konkretni izvršbi, kljub temu da ima izvršitelj v tej izvršbi glavno vlogo in široke pristojnosti. Po drugi strani ima sodišče v izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje le malo nalog, njegova vloga pa je večinoma pasivna. Pravna narava nematerializiranih vrednostnih papirjev in pravila izvršbe, ki se morajo zanje uporabljati, v praksi niso dorečeni. Splošno sprejeto stališče, ki ga je podprla tudi judikatura, je, da se nematerializirani vrednostni papirji uvrščajo med premično premoženje, zaradi česar se morajo za njihovo izvršbo smiselno uporabljati pravila o izvršbi na premičnine. Bistveno vprašanje je, ali so morda nematerializirani vrednostni papirji po svojih lastnostih bolj podobni nepremičninam ali celo deležu družbenika kot premičninam in ali bi se zato zanje morale v celoti uporabljati določbe o izvršbi na nepremičnine. Če bi se v izvršbi na netržne nematerializirane vrednostne papirje uporabljale le še določbe o izvršbi na nepremičnine, bi to pomenilo, da izvršitelj v njej ne bi več sodeloval, kar pa je glede na aktualne razmere v praksi zaželeno.

Katarina Krapež
Zaposlovanje oseb z začasno zaščito iz Ukrajine v sistemu agencijskega dela v Sloveniji

  • Evropska komisija je februarja 2022 prvič v zgodovini predlagala aktivacijo evropske direktive o začasni zaščiti, ki naj bi razseljenim osebam iz Ukrajine omogočila hiter in enostaven način pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje in dostop do izobrazbe oziroma trga dela v državah članicah. Po sprejetju podzakonskih aktov v Sloveniji in pridobitvi odločbe o statusu so imele razseljene osebe iz Ukrajine priznano pravico do dela, na podlagi katere so se lahko zaposlile, samozaposlile ali delale po civilnih pogodbah. Čeprav se lahko osebe z zaščito vključijo v delo na podlagi široke palete zakonskih podlag, v Sloveniji v tej skupini delavcev prevladujejo agencijske zaposlitve. Prispevek se osredotoča na značilnosti agencijskega dela azilantov in oseb z (začasno) zaščito v Sloveniji, pri čemer so poudarjene posebnosti v procesih zaposlovanja razseljenih oseb iz Ukrajine. Pregled sekundarnih virov in podatki, pridobljeni v intervjujih s predstavniki kadrovskih agencij, kažejo, da državne institucije na aktivacijo takega mehanizma niso bile ustrezno pripravljene. To je povzročilo zamudo pri izdajanju odločb (načrtovana je bila izdaja izkaznic), ki jih razseljene osebe iz Ukrajine potrebujejo za vključitev v delo. Odziv trga dela v Sloveniji je bil izrazito vključujoč, kadrovske agencije in drugi delodajalci so pokazali visoko pripravljenost sprejeti v delovni proces kandidate iz Ukrajine, med katerimi so prevladovali kvalificirani in višje izobraženi kadri. Zastoji v pridobivanju statusa, otežen dostop do kandidatov, vrzel med ponudbo in povpraševanjem, slabo znanje jezikov in odsotnost dokazil o izpolnjevanju pogojev so bili ključni izzivi, s katerimi so se v procesu zaposlovanja srečevali deležniki.

Mitja Zakelšek
Koristi in (prezrte) slabosti zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja in nadzora gospodarskih družb

  • Med tujimi in domačimi javnimi gospodarskimi družbami so zavarovanja D&O dokaj priljubljena oblika zavarovalnega produkta. Z njihovo pomočjo se zagotavlja pravna in ekonomska zaščita članom organov vodenja in nadzora družb ter tudi samim družbam za primere uveljavljanja njihove odškodninske odgovornosti, do katere lahko pride ob kršitvah dolžne skrbnosti ravnanja pri zastopanju ali nadziranju družbe. Kot prednost zavarovanja se navajajo tudi zmožnost družb za pritegnitev kakovostnih vodilnih kadrov in zagotovitev pogojev, da lahko ti učinkoviteje sprejemajo podjetniške rizike, ki so nujni za uspešno poslovanje. Namen tega prispevka je opozoriti na to, da zavarovanja D&O – kljub nedvomnim koristim – po naravi stvari spremlja nemajhno število slabosti in tveganj, ki bi jih gospodarske družbe morale pred odločitvijo za zavarovanje skrbno pretehtati in sprejeti ukrepe za njihovo obvladovanje. Izvorno točko slabosti zavarovanja je iskati v moralnem hazardu članov organov vodenja in nadzora, ki pri sprejemanju odločitev o sklenitvi zavarovalne pogodbe nastopajo kot fiduciarni zastopniki družbe na eni strani in zavarovanci na drugi. Prispevek skuša na podlagi analize tuje pravne in ekonomske teorije predstaviti nekatere negativne posledice moralnega hazarda in možnosti za njegovo večje obvladovanje na ravni posameznih družb in drugih deležnikov (zakonodajalec, zavarovalnice, strokovna javnost itn.).

 

Podjetje in delo Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo
Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:    
• znanstvene in strokovne članke in razprave,    
• komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,    
• analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,    
• prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:    
• pravnikom    
• in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod: Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.
Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika: dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.
Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:    
•IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)    
• Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)
Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo

Morda vam bo prav tako všeč…