Podjetje in delo

Iz številke 8/2025

Peter Podgorelec, Dionis Jurić, Jerneja Prostor

Simplified Limited Liability Companies – The Case of Germany, Italy and Croatia

Avtorji v prispevku analizirajo zakonske ureditve poenostavljenih družb z omejeno odgovornostjo v Nemčiji, Italiji in na Hrvaškem. Zgled za ureditev poenostavljene družbe z omejeno odgovornostjo v Italiji in na Hrvaškem, pa tudi v Belgiji, Luk­semburgu in na Danskem, je bila nemška podjetniška družba (Unternehmergesell­schaft – UG), vendar države, ki so nemško rešitev posnemale, tega modela niso sprejele v celoti, ampak z določenimi popravki oziroma odstopanji. V Sloveniji se pripravlja novela Zakona o gospodarskih družbah, katere osnovni namen bo izboljšanje korporacijskopravnega okolja za start-upe. V tem okviru je bilo treba preučiti tudi UG, njene prednosti in slabosti ter tudi odstopanja od tega modela v drugih jurisdikcijah.

Bruna Žuber

Presoja zakonitosti regulatornih odločb na energetskem področju

Prispevek obravnava posebnosti sodnega nadzora nad posamičnimi odločitvami Agencije za energijo kot nacionalnega regulatorja v energetskem sektorju, kjer se prepletajo kompleksna tehnična, ekonomska in pravna vprašanja. Najprej analizira učinke zakonske izključitve pritožbe, ki strankam zagotavlja neposreden dostop do sodišča. Pomemben del ugotovitvenega postopka se zato prenese na sodišče, to pa vpliva na njegov procesni položaj v smislu dejavnejšega vodenja upravnega spora. Osrednji del članka najprej obravnava koncept zadržane sodne presoje. Avtorica ugotavlja, da slovenski pravni red te oblike sodne presoje ne predvideva, vsakršno omejevanje sodnega nadzora pa je dopustno le ob izrecni ustavnoskladni zakonski podlagi. Sodišče mora tako presojati pravilnost uporabe pravnih pravil, tudi kadar temeljijo na pravilih stroke, in ne sme zgolj slediti razlagam, za katere se zavzema sektorski regulator. Nacionalni pristop se razlikuje od doktrine zadržane sodne presoje, ki se je razvila v sodni praksi Sodišča EU in velja za odločitve z visoko stopnjo tehnične in ekonomske kompleksnosti. Posebna pozornost je namenjena verižnim odločbam, ki lahko povzročijo verižne spore. Posebej pomembno vprašanje v teh primerih je, kako ob sodni odpravi posamezne verižne odločbe zagotoviti stabilnost delovanja energetskega trga, obenem pa preprečiti, da bi se ugotovljena napaka prenašala na prihodnja pravna razmerja. Kljub delni zakonski ureditvi teh vprašanj bo moralo sodišče za namen vzpostavitve zakonitega stanja pogosto uporabiti institut določitve načina izvršitve svoje odločitve. Prispevek obravnava tudi omejene možnosti alternativnega reševanja sporov, ki so zaradi načela zakonitosti v energetskih postopkih ozko omejene, in nakazuje možnosti de lege ferenda razvoja na tem področju.

Luka Vavken

Kritični pogled na prepoved poznega navajanja dejstev ter predlaganja dokazov v prekrškovnem postopku

Prispevek analizira vprašanje ustreznosti ureditve dokazne prekluzije v prekrškovnem postopku. Temeljni namen prekluzije so pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku. Temu cilju ni mogoče odrekati legitimnosti. Vendar le do tedaj, dokler nesorazmerno ne poseže v pravico do izjave in načelo materialne resnice. To še zlasti velja za kaznovalne postopke. Osrednja ugotovitev prispevka je, da je prekluzija v hitrem prekrškovnem postopku na zakonski ravni urejena nesorazmerno strogo in neprilagojeno kaznovalni naravi prekrškovnega postopka. Takšna zakonska ureditev povzroči številne težave v praksi prekrškovnih organov in sodišč pri uporabi tega instituta. Avtor na koncu zavzame stališče, da ustavnoskladne razlage zakonskih določb o prekluziji ne moremo v nedogled prepuščati razlagi sodišč, temveč je na tem področju potrebna zakonodajalčeva intervencija.

Rok Bizjak

Analiza XXI. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini v luči izvoza blaga z dvojno rabo

Splošni sporazum o carinah in trgovini (SSCT) iz leta 1947 temelji na temeljnih načelih, kot so prosta trgovina, predvidljivost in nediskriminacija. Poleg tega vključuje tudi varnostno izjemo (XXI. člen), ki državam omogoča odstopanje od teh načel za zaščito bistvenih varnostnih interesov. Članek ponuja kritično preučitev področja uporabe in razlage XXI. člena, s posebnim poudarkom na njegovi morebitni uporabi za trgovinske omejitve, ki vključujejo blago z dvojno rabo. Avtor trdi, da mora biti uporaba te izjeme utemeljena z dokazljivo povezavo z oskrbo vojaških ustanov v skladu z zahtevami določbe. V  nadaljevanju raziskuje, kako lahko zavezujoči mednarodni instrumenti, kakršna je Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1540, ki nalaga obveznosti nadzora izvoza, povzročijo napetosti v razmerju s pravili STO in zahtevajo skrbno pravno usklajevanje prek varnostne izjeme. Na koncu je predstavljena večja zapletenost uporabe XXI. člena v luči hitrega tehnološkega napredka in poudarjena potreba po večjem mednarodnem soglasju o njegovi prihodnji razlagi in uporabi.

Aljaž Solina Skrbinek

Mobilnost gospodarskih družb in konkurenca pravnih sistemov v Združenih državah Amerike

Temeljna značilnost korporacijskega prava v Združenih državah Amerike sta uveljavljenost teorije inkorporacije in razdrobljenost korporacijske zakonodaje, ki je posledica dejstva, da je vsaka zvezna država pristojna sprejeti svoje korporacijske zakone. Skupaj z doktrino notranjih zadev tvorita pravni okvir, ki družbam omogoča, da izberejo zvezno državo inkorporacije in se podredijo njenim korporacijskim določilom neodvisno od lokacije opravljanja svoje dejavnosti. Zvezne države med seboj tekmujejo za inkorporacije družb, pri čemer je še posebej tekmovalen Dela­ware. Članek želi predstaviti tudi štiri poglavitne načine mobilnosti družb, ki jih predvideva ameriška zakonodaja.

Nataša Strnad

Izvršba zaradi izročitve in dobave premičnin

Avtorica obravnava postopke izvršbe zaradi izročitve in dobave premičnin. V zvezi s takšno izvršbo ni objavljene veliko sodne prakse oziroma gre za nekoliko redkejšo vrsto izvršilnih postopkov, skromna je tudi novejša domača teorija. Kljub temu je nujno, da se takšni postopki vodijo pravilno in učinkovito. Ti postopki sprožajo zanimiva vprašanja, odgovori nanje pa ne izhajajo nujno na prvi pogled iz zakonskega besedila. Pomembno je, da pravila takšnega postopka poznajo tako stranke kot sodišča, tudi zaradi kratkih prekluzivnih rokov in zahteve po hitrem vodenju izvršilnih postopkov.