Podjetje in delo

Iz številke 3-4/2025

Aleš Ferčič

Evropski zeleni dogovor in pomanjkljivosti zelenega prehoda: izhodišča za pravno ureditev omejevanja uporabe naravnih virov

Avtor v prispevku obravnava pomanjkljivosti zelenega prehoda, kot ga opredeljujejo Evropski zeleni dogovor in z njim povezani akti. Kot temeljni problem navede izostanek učinkovite pravne ureditve omejevanja uporabe naravnih virov. Avtor v tej zvezi opozori na formalno-organizacijska in vsebinska vprašanja, ki bi se odprla, če bi prišlo do politične odločitve za tovrstno urejanje in s tem za ustvarjanje možnosti za pristen zeleni prehod, utemeljen na konceptu ekocentričnega trajnostnega razvoja. Pri tem se osredotoči na vprašanja, povezana s pristojnostjo EU za zakonito ukrepanje, na področja tega ukrepanja oziroma politiko EU in s tem povezano pravno podlago ter na vrsto (pravnega) akta, s katerim bi se določilo to ukrepanje.

Antonija Zubović, Edi Fumis

Pravo dioničara zahtijevati obvezno sklapanje ugovora o prodaji dionica – posebnost hrvatskog prava preuzimanja

U radu se analizira odredba članka 49. Zakona o preuzimanju dioničkih društava prema kojoj svaki dioničar ciljnog društva može, ako ponuditelj ne objavi ponudu za preuzimanje, pod uvjetima i na način propisan Zakonom, podnijeti tužbu pred mjesno nadležnim trgovačkim sudom zahtijevajući obvezno sklapanje ugovora o prodaji dionica pod onim uvjetima pod kojima je ponuda za preuzimanje morala biti objavljena. Autori se u radu zasebno osvrću na pitanja nadležnosti za utvrđivanje obveze objavljivanja ponude za preuzimanje, aktivne i pasivne legitimacije, trenutka nastanka tužbenog zahtjeva, roka unutar kojeg se tužba radi obveznog sklapanja ugovora može podnijeti, oblika ugovora o prodaji dionica kao i visine tužbenog zahtjeva. Prikazom sudske prakse nacionalnih sudova proizlazi kako postoje različita tumačenja citirane odredbe koja dovode do neujednačene sudske prakse te, u konačnici, rezultiraju pravnom nesigurnošću. Međutim, unatoč uočenoj neujednačenosti sudske prakse autori se protive stajalištu da se odredba članka 49. Zakona o preuzimanju dioničkih društava briše jer bi to dovelo do oduzimanja prava manjinskim dioničarima koje im je Zakonom dano još 2002. godine, a isto tako bilo protivno svrsi i cilju Zakona o preuzimanju dioničkih društava, a to je zaštita manjinskih dioničara. Ujedno, zagovaraju određenost i preciznost pravne norme koja će osigurati jasnoću i predvidljivost u njenoj primjeni.

Klemen Podobnik

Nekatera vprašanja, povezana z »dvotirnim« režimom zastaranja odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora v 263. členu ZGD-1

V prispevku obravnavam dvotirno ureditev zastaranja odškodninskih zahtevkov proti članom organov vodenja in nadzora, kot jo določa 263. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Izhodišče analize je pregled zakonodajnega razvoja določbe, pri čemer se osredotočam na razloge za uvedbo dodatnega desetletnega zastaralnega roka za družbe s prevladujočim vplivom države ali lokalnih skupnosti. Preučen je primerjalni okvir glede na podobno ureditev v nemškem Aktiengesetz (AktG), ki utemeljuje daljši rok z značilno kompleksnostjo javnih delniških družb in posebnimi težavami pri detekciji škodnih dogodkov ter pregonu protipravnega ravnanja. Analiza poudarja ključne pravne dileme, povezane z opredelitvijo trenutka, ko mora družba izpolnjevati pogoj prevladujočega vpliva države za veljavnost podaljšanega roka.

Ana Čertanec

Zavedanje in izvajanje ukrepov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Gospodarski subjekti se vse bolj zavedajo, da spoštovanje človekovih pravic ni več vprašanje izbire, temveč zahteva, ki izhaja iz zakonodaje, mednarodnih standardov in družbenega pritiska. Prispevek analizira stopnjo zavedanja in izvajanja ukrepov za spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji. Kot posledica prostovoljnih zavez so gospodarski subjekti v zadnjih letih začeli sprejemati politike človekovih pravic in postopke skrbnega pregleda, s katerimi si prizadevajo zmanjšati razkorak med deklarativnim priznanjem pomena človekovih pravic in njihovo dejansko implementacijo. Kljub tem premikom analiza razkriva pomembne vrzeli – zlasti na področju sistematičnega ocenjevanja tveganj, vključevanja deležnikov, integracije človekovih pravic v poslovne strategije in vzpostavitve učinkovitih pritožbenih mehanizmov. Metodološko prispevek temelji na primerjalni analizi z mednarodnimi standardi, zlasti Smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, in vključuje vpogled v tuje raziskave. Ugotovitve kažejo, da gospodarski subjekti še vedno obravnavajo spoštovanje človekovih pravic predvsem kot administrativno obveznost, ne pa kot strateški cilj. Prispevek zato poudarja, da prostovoljne zaveze ne zadoščajo, ter poziva k sistemski in zakonsko podprti ureditvi.

Monika Naumovski

Odgovornost za izdelke z napako v Evropski uniji – pravni okvir, izzivi in priložnosti

V prispevku je analiziran pravni okvir odgovornosti za izdelke z napako v Evropski uniji, s poudarkom na Direktivi 2024/2853, ki ureja objektivno odgovornost gospodarskih subjektov. Čeprav je namen direktive zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga in visoko raven zaščite potrošnikov z uvedbo objektivne odgovornosti, sprejeta kompromisna ureditev – zaznamovana s širokimi definicijami in pravnimi nejasnostmi – zmanjšuje njeno učinkovitost v praksi. V članku so analizirana teoretična izhodišča urejanja odškodninske odgovornosti, nato je podana primerjava ureditev koncepta napake izdelka v stari in revidirani direktivi. Ob tem je opozorjeno tudi na izzive ureditve. Tem se namreč kljub reviziji direktive v letih 2022–2024 po vsej verjetnosti ne bo mogoče izogniti, če ne bodo v primeru nastanka škode zaradi uporabe sodobnih tehnologij celo še bolj izraziti.

Manja Kreševič

Osebni asistent na delovnem mestu uporabnika

Prispevek obravnava ureditev osebnega asistenta na delovnem mestu uporabnika predvsem z vidika vprašanja ustreznosti njegove ureditve. Uvodoma predstavi relevantne veljavne predpise na tem področju. V nadaljevanju pa obravnava primerjalno ureditev na Švedskem in Norveškem ter ureditev osebnega asistenta na delovnem mestu uporabnika v Združenem kraljestvu, nato pa ureditev v slovenskem pravnem redu. V zadnjem delu so predstavljeni in analizirani štirje primeri iz prakse uporabnikov in njihovih osebnih asistentov na delovnem mestu uporabnika iz različnih krajev Republike Slovenije, ki kažejo nekatere skupne značilnosti.

Nika Babič, Pia Berlisk, Ursula Nikolac, Sara Saje, Tonja Pušnik

Uporaba blockchain tehnologije v zdravstvu

Tehnologija se razvija izredno hitro, kar poleg izzivov prinaša tudi pozitivne spremembe ter priložnosti za inovacije, večjo produktivnost in izboljšanje kakovosti življenja. Revolucionarna tehnologija blockchain s svojimi lastnostmi, kot so decentralizacija, nespremenljivost, sledljivost ter preglednost, prinaša tudi na področje zdravstva spremembe v korist varne izmenjave podatkov ter kakovostnejše oskrbe uporabnikov zdravstvenih storitev. Prednost blockchain tehnologije je tako varnost in zaupnost, saj je v primerjavi s shranjevanjem zdravstvenih kartotek na papirju blockchain zanesljivejši in varnejši. Pozitiven prispevek blockchain tehnologije se kaže tudi v boljši sledljivosti zdravil na recept, vse od proizvodnje pa do končnega potrošnika; pri kliničnih testiranjih, pri katerih sta z blockchain tehnologijo omogočena lažje poročanje in vpogled v rezultate kliničnih testiranj; upravljanju podatkov o medicinskih pripomočkih ter obdelavi zahtevkov za zdravstveno zavarovanje. Kljub inovativnim in pozitivnim lastnostim pa ne gre zanemariti tudi slabosti oziroma raznih izzivov, ki jih ta tehnologija prinaša ter zaradi katerih nekatere zdravstvene organizacije še vedno oklevajo glede uporabe nove tehnologije. V večini so slabosti ter izzivi blockchain tehnologije povezani z interoperabilnostjo, avtorizacijo ter pomanjkanjem tehničnih znanj, ki jih zahteva kompleksna in zapletena narava blockchaina. Ta članek obravnava učinkovito uporabo blockchain tehnologije v zdravstvu in pozitiven prispevek v teoriji in praksi ter morebitne izzive, s katerimi se ukvarjajo tako uporabniki kot potencialni uporabniki.