Podjetje in delo

Iz številke 8/2024

Luka Martin Tomažič, Borut Bratina

Pravni okvir odzivanja na krizna stanja v slovenskem elektroenergetskem sistemu

V članku je obravnavan pravni okvir odzivanja na krizne okoliščine in izredna stanja v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Ta je ključen za zagotavljanje stabilnosti distribucijskega in prenosnega omrežja ter zanesljivosti oskrbe končnih uporabnikov z električno energijo ob izrednih dogodkih, kot so poplave in ekstremni vremenski pojavi. Raziskava se osredotoča zlasti na meteorološke in hidrološke nevarnosti in problematike vsebinsko ne analizira v kontekstih, ki ne zadevajo teh dveh tipov nevarnosti (na primer kibernetski napadi). Namen je materialno ovrednotiti kakovost zakonskega in podzakonskega urejanja izjemnih stanj v sistemu tako na ravni prenosa kot na ravni distribucije. Analiza je opravljena z uveljavljenim testom učinkovitosti zakonodaje, ki se osredotoča na preplet jasnosti, razumljivosti in natančnosti določb, z njihovo kvalitativno vzročno-posledično stroškovno učinkovitostjo. Ugotovljeno je, da je pravni okvir v splošnem ustrezen, vendar obstajajo pomembne pomanjkljivosti zlasti z vidika razumljivosti in natančnosti določb, ki urejajo odzivanje na krizne okoliščine in izredna stanja v slovenskem elektroenergetskem sistemu.

Aleksij Mužina

Nakup in najem nepremičnin kot izključitev uporabe pravil o javnem naročanju

Po tem, ko je minilo dobro desetletje od konca obdobja, ko je javni sektor široko sklepal pogodbe o nakupu/najemu nedokončanih stavb, se pojavlja dvojna koincidenca, ko se nekateri javni naročniki v Sloveniji (ponovno) srečujejo s skušnjavami (preizkušnjami) nakupa/najema nedokončanih stavb (na primer najemanje prostorov za sodišča, ob razumevanju, da projekt »Litijska cesta« ne bo izpeljan, nakup študentskih domov itd.), ob hkratnem odločanju Sodišča EU o tem, kje so meje javnega naročanja pri sklepanju tozadevnih pravnih poslov. Prispevek primerjalnopravno analizira pravni red EU in njegovo implementacijo v nekatere nacionalne zakonodaje, v bistvenem delu pa se osredotoča na poskus sinteze sodne prakse Sodišča EU v izhodišča za presojo pravilnosti ravnanja javnih naročnikov pri sklepanju pravnih poslov nakupa in najema nepremičnin.

Luigi Varanelli

Zdravniška napaka in odškodninska odgovornost zaradi izgube priložnosti

V prispevku sta obravnavana odškodnina zaradi izgube priložnosti zaradi zdravniške napake in vprašanje njene kompatibilnosti z materialnopravnim in procesnopravnim slovenskim sistemom. Po obravnavi sodobnega koncepta vzročne zveze, ki temelji na znanstvenih in statističnih zakonitostih in na teoriji verjetnosti, se poraja vprašanje izgube priložnosti in možnosti uveljavitve odškodnine. Avtor zagovarja stališče, da je izguba priložnosti zaradi medicinske napake kršitev osebnostne pravice, zaradi česar bi bil oškodovanec upravičen do ustrezne odškodnine v skladu z določilom 179. člena OZ.

Mojca Tancer Verboten, Klemen Drnovšek, Andrej Bitrakov

Vračilo preveč izplačanih zneskov plač javnega uslužbenca – anomalija slovenskega plačnega sistema

Prispevek obravnava ureditev preveč izplačanih zneskov plač javnega uslužbenca v 3.a členu ZSPJS. Prek analize zgodovine nastajanja tega instituta, pripravljalnih gradiv, mnenj pristojnih ministrstev, razprav teoretikov ter zlasti obsežne sodne prakse na tem področju avtorji opozarjajo na pomisleke in nedoslednosti obstoječe ureditve ter ponujajo premislek, ali je treba pristopiti k novi ureditvi tega vprašanja.

Sara Madžarov Matijević

Analiza uskrate prava na obaviještenost u dioničkim društvima: kako uravnotežiti interese dioničara i interese društva

Kada je u pitanju pravo na obaviještenost, situacije uskrate predstavljaju njegovu protutežu koja također oblikuje sadržaj ovog prava, no s jednom bitnom razlikom – potrebom da ih se restriktivno tumači. Procjena leži na samoj upravi društva na temelju diskrecijske ocjene. To otvara prostor za različito postupanje u činjenično potencijalno istovrsnim situacijama što postaje izvor pravne nesigurnosti. Stoga će se uvidom u pravnu doktrinu te sudsku praksu istražiti (praktično) ostvarenje prava na obaviještenost tumačenjem pravnih standarda koji dovode do njegove uskrate. Razlozi ograničenja ovog prava leže u potrebi zaštite interesa društva te se mogu grupirati. U prvoj su kategoriji oni koje zakon taksativno propisuje, dok su u drugoj ograničenja prava na obaviještenost koja izviru iz zakonskog ovlaštenja da se u statutu društva ili u poslovniku o radu glavne skupštine ovlasti predsjednika glavne skupštine da vremenski primjereno ograniči ostvarivanje prava dioničara na obaviještenost i na raspravljanje. Ovaj rad smjera odrediti kako pravo na obaviještenost, odnosno pravo dioničara na postavljanje pitanja upravi društva ograničava Direktiva o pravima dioničara, a kako su to uredili nacionalni zakonodavci država članica EU-a. Pritom će fokus biti na hrvatskom, njemačkom te slovenskom nacionalnom uređenju instituta uskrate prava dioničara na obaviještenost, dok će se na temelju istraživanja proširenog usporednopravnog uzorka upozoriti na nacionalnopravne razlike u odnosu na navedena prava, što će omogućiti pronalaženje najboljih komparativno utemeljenih de lege ferenda pravnih rješenja u hrvatskom pravu.