Podjetje in delo

Iz številke 1/2025

Peter Podgorelec, Saša Prelič

Avstrijska fleksibilna kapitalska družba – zgled za Slovenijo?

Avtorja v prispevku opozarjata, da Slovenija močno zaostaja z reformo ureditve družbe z omejeno odgovornostjo in pozdravljata namero pristojnega ministrstva, da končno pristopi k pripravi ustreznih ukrepov, s katerimi se bo izboljšalo korporacijskopravno okolje za start-upe ter druga mala in srednje velika podjetja. V nadaljevanju analizirata fleksibilno kapitalsko družbo (FlexKapG), ki jo je kot novo obliko kapitalske družbe mogoče ustanoviti v Avstriji od 1. januarja 2024. Po mnenju avtorjev bi bilo za Slovenijo bolje, da namesto uzakonitve nove oblike družbe, ki bi bila fleksibilnejša, modernizira obstoječo družbo z omejeno odgovornostjo. Zgled za modernizacijo ureditve, predvsem v smeri večje liberalizacije in fleksibilnosti, so lahko tudi nekatere rešitve iz zadnje avstrijske reforme, s katero je bila uzakonjena FlexKapG.

Robert Homec, Polonca Kovač

Izbrani praktični izzivi upravnega in sodnega varstva pravic zavezancev pri odmeri davkov

Pobiranje davkov mora kljub primarnemu javnemu interesu pridobivanja sredstev za skupne družbene potrebe zavezancem za davek zagotavljati ustavne garancije, zlasti pravico do pritožbe oziroma sodnega varstva. Zato je procesnopravna ureditev davčnega postopka, pri nas po Zakonu o davčnem postopku in Zakonu o splošnem upravnem postopku, ključna, pri čemer pa se pojavlja več vprašanj, na primer kdaj naj po 251. členu ZUP pritožbeni organ, tj. Ministrstvo za finance (MF), ob utemeljeni pritožbi sam odloči in kdaj vrne zadevo v nov postopek na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Poleg tega je odprto vprašanje, ali se prek upravne pritožbe, ki je v Sloveniji procesna predpostavka za upravni spor, enako učinkovito rešujejo spori kot v Avstriji, kjer je z reformo instančno varstvo prešlo od leta 2014 neposredno na sodno raven v pristojnost Zveznega finančnega sodišča. Z različnimi metodami, normativno, primerjalno, analizo upravne statistike, študijo primerov in intervjuji, je ugotovljeno, da je slovenska ureditev (pri)tožbenega varstva pravic strank v davčnih zadevah razmeroma ustrezna, bi pa glede na empirične podatke in njihovo sistemsko vrednotenje kazalo za učinkovitejše vodenje davčnih postopkov okrepiti kadrovske vire na MF in izboljšati delo FURS, da bi se število utemeljenih pritožb zmanjšalo pri izvoru.

Tanja Vuga, Elena Hari Pertovt

Fizična delitev stavbnih zemljišč, stavb in gozdnih zemljišč v sodnem postopku – pravne ovire

Članek obravnava vpliv gradbene zakonodaje na postopek sodne delitve stavbnih zemljišč in stavb ter s tem vprašanje pravne dopustnosti njihove delitve v posameznih primerih. V praksi se je namreč izkazalo, da ima v primeru, če se tekom sodnega postopka delitve stavbe na nepremičnini upoštevajo samo materialnopravna določila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in procesnopravna določila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), to lahko za posledico nastanek neskladne uporabe objekta, ki je predmet delitve. Navedeno povzroča številne zaplete v nadaljnjih postopkih urejanja zadev v zvezi s stavbo pred upravnimi organi, ta stavba pa je lahko tudi predmet sankcij v okviru inšpekcijskega postopka. Delitev stavbe, ki ni skladna z gradbeno zakonodajo, vpliva na vrednost stavbe oziroma na vrednost njenih v sodnem postopku novonastalih delov in s tem na izračun višine dolgovanih izplačil med solastniki. Prinaša pa tudi tveganje uveljavljanja pravnih napak in znižanja kupnine v primeru nadaljnje prodaje stavbe oziroma njenih v sodnem postopku novonastalih delov. V članku je poleg navedene problematike obravnavana tudi delitev gozdnih zemljišč.

Urška Arzenšek

Algoritemsko usklajeno ravnanje (1. del)

Konkurenčno pravo EU je z vidika pojmovanja sporazuma in usklajenega ravnanja antropocentrično, saj se zahteva skladanje volj, mentalni konsenz, zavest oziroma namen – pojmi, ki so inherentni človeku. Ključno je njuno razmejevanje od vzporednega ravnanja, ki ni prepovedano. Algoritmi, ki jim podjetja vedno bolj poverjajo nalogo določanja cen, še bolj zabrišejo mejo med vzporednim in usklajenim ravnanjem ter pomembno vplivajo na tradicionalne dejavnike dogovarjanja in stabilnosti kartelov. Oblike uporabe cenovnih algoritmov, ki so pomembne za konkurenčno pravo, se razvrščajo v štiri scenarije. Po veljavnem konkurenčnem pravu uporaba cenovnih algoritmov kot orodij predhodnega dogovora med ljudmi ne povzroča težav. Pri uporabi cenovnih algoritmov istega ponudnika se za odgovornost horizontalnih konkurentov za dogovarjanje zvezdaste strukture zahteva vsaj zavedanje možnega protikonkurenčnega ravnanja, odgovarja pa lahko tudi ponudnik teh algoritmov. Scenarija predvidljivega agenta in popolnoma avtonomnega algoritemskega usklajevanja pomenita dovoljeno vzporedno ravnanje, razen v določenih primerih.