Odprta vsebina

Odprto vsebino sestavljajo tista avtorska dela in druge intelektualne stvaritve, ki jih sme vsakdo uporabljati za kakršenkoli namen, ne da bi za to potreboval posebno dovoljenje ustvarjalca ali koga drugega. Tema knjige je tista odprta vsebina, ki je varovana z izključnimi pravicami intelektualne lastnine, a so jo njeni ustvarjalci zaradi idejnih ali pragmatičnih razlogov z licenco dali vsakomur na razpolago in tako razširili prosto uporabo ustvarjalnih del preko meja javne domene. Odprta vsebina se hitro razvija na področju računalniških programov (Linux, Android) in drugih elektronskih vsebin (Wikipedia, Creative Commons), uveljavlja pa se tudi načelo odprtega dostopa do znanstvenih publikacij (open access publishing).

Proste licence dovoljujejo uporabo odprte vsebine pod velikodušnimi pogoji, ki zahtevajo le ohranjanje dejanske prostosti uporabe in priznanje zaslug ustvarjalca. Knjiga orisuje razloge za uporabo prostih licenc, licence kategorizira in prikaže njihove značilne določbe. Avtor preučuje način podelitve in učinkovanja prostih licenc z vidika avtorskega prava, prava industrijske lastnine in obligacijskega prava ter prikaže pravice in obveznosti, ki iz licenc izhajajo za uporabnike in (po)ustvarjalce odprte vsebine. Ugotavlja, da so proste licence v slovenskem pravnem sistemu veljaven način razpolaganja z izključnimi pravicami in da je z njimi ustvarjeno odprto vsebino mogoče pred kršitelji uspešno braniti pred sodišči. Zadnje poglavje je namenjeno razmisleku o možnih dolgoročnih posledicah tovrstnega nastajanja odprte vsebine za veljavni sistem prava intelektualne lastnine.

—

Knjiga je izšla v sodelovanju z Inštitutom za primerjalno pravo.