Management v zdravstvenih organizacijah

Dr. Rudi Rozman je upokojeni redni profesor za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Po univerzitetnem študiju ekonomije in magistrskem študiju managementa je doktoriral iz poslovno-organizacijskih znanosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dve desetletji in pol je delal kot strokovni in vodstveni sodelavec v Železarni Jesenice in Slovenskih železarnah, krajši čas tudi v institutu ITEO. Kot zunanji sodelavec je sodeloval z Ekonomsko fakulteto, od leta 1990 pa je bil tam dve desetletji tudi redno zaposlen. Na fakulteti je oblikoval več predvsem managerskih in organizacijskih predmetov ter jih tudi predaval.
Njegovo strokovno in znanstveno delo je bilo ves čas povezano predvsem z managementom, projektnim managementom, upravljanjem in organizacijo. O temah s teh področij je napisal številne monografije, članke, učna gradiva in druge prispevke za domače in tuje revije in posvetovanja. Je avtor ali soavtor šestih knjig s področja managementa in organizacije, med drugim knjige Management, ki sta jo leta 2012 pripravila s soavtorjem Juretom Kovačem. Bil je član številnih odborov posvetovanj, zbornikov in revij, zlasti v okviru Zveze ekonomistov Slovenije in društva Slovenska akademija za management. Bil je ustanovni član tega društva, njegov prvi predsednik in častni član. Bil je tudi aktiven član mednarodnih združenj IPMA, EGOS in EURAM.
 
Dr. Jure Kovač je bil redni profesor za področje organizacije in managementa na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Doktoriral je iz ekonomsko-poslovnih ved. S problematiko managementa in organizacije se je ukvarjal tako na ravni praktičnega delovanja kot na ravni raziskovalno-teoretičnega in pedagoškega dela.
V prvi polovici delovne dobe je bil kot strokovni delavec in manager zaposlen v različnih podjetjih. V drugem delu poklicne poti pa je pedagoško in raziskovalno deloval na Univerzi v Mariboru na področjih teorije organizacije, oblikovanja organizacije ter teorije in prakse managementa. Njegova bibliografija zajema več kot 300 prispevkov, objavljenih tako v domačih kot mednarodnih revijah, zbornikih in monografijah.
 
Dr. Bojana Filej je docentka za področje organizacije in managementa v zdravstveni negi in zdravstvu ter za področje zdravstvene nege. Na začetku poklicne poti je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Maribor kot patronažna medicinska sestra in vodja službe zdravstvene nege bolnika na domu. Več kot desetletje in pol je delovala kot pomočnica glavnega direktorja za zdravstveno nego. Bila je tudi vodja Kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstveno nego.
Leta 2005 se je v celoti posvetila pedagoškemu delu, najprej na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, nato pa na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu kot dekanica. Na obeh fakultetah je bila nosilka predmetov s področja organizacije in managementa v zdravstvu in zdravstveni negi. Za področje managementa v zdravstveni negi se je usposabljala na Univerzi v Nijmegenu na Nizozemskem.
Bila je gostujoča predavateljica na Medicinski fakulteti Sveučilišta J. J. Strossmayera v Osijeku ter na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu. Je strokovnjakinja Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, kjer sodeluje pri presoji študijskih programov.
Sodelovala je v različnih raziskovalnih projektih: People's needs for nursing care (Potrebe ljudi po zdravstveni negi), Learning Material On Nursing – LEMON (Učno gradivo za zdravstveno nego), Telenursing, Telenurse, Telenurse ID, Quantity and Quality of Nursing Care in Primary Health Care (Količina in kakovost zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti), Usposabljanje kliničnih mentorjev in študentov zdravstvene nege za kakovostno delo s starostniki – priložnost za izboljšanje klinične prakse na področju zdravstvene nege starostnika, Multicultural Care in European Intensive Care Units – MICE (Multikulturna zdravstvena nega v evropskih enotah za intenzivno nego), Competence of the Use of Research Knowledge in Nursing – International Evaluation and Comparison – CompRU (Raziskovalne kompetence), Quality Mentorship for Developing Competent Nursing Students – QualMent (Mentorske kompetence).
 
Dr. Andrej Robida je upokojeni otroški kardiolog ter izredni profesor pediatrije in javnega zdravja. Bil je predstojnik oddelka za otroško kardiologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter konzultant in direktor otroške kardiologije v Dohi, kjer se je pobliže seznanil s kakovostjo in varnostjo v zdravstvu.
Zadnjih 20 let se intenzivno ukvarja s kakovostjo v zdravstvu in varnostjo pacientov. Znanje s teh področij je poglabljal na seminarjih na University of Florida, Johns Hopkins University, Bloomberg School of Public Health in Western Reserve University.
Na fakultetah za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani ter nekaj časa tudi na Medicinski fakulteti v Mariboru je poučeval kakovost in varnost v zdravstvu in zdravstveni negi, zdaj pa poučuje na drugo- in tretjestopenjskem študiju na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Sodeluje kot presojevalec pri American Accreditation Commission International. Šest let je vodil oddelek za kakovost v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje in sopredsedoval delovni skupini Evropske komisije za varnost pacientov, v kateri je pomagal ustanoviti Evropsko mrežo za varnost pacientov. Je soustanovitelj Centra za izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave Prosunt. Deluje tudi kot izvedenec pri Technical Assistance and Information Exchange (TAIEX) Evropske komisije in član American Society of Professinals in Patient Safety.
Njegovo strokovno in znanstveno delo je bilo na začetku njegove poti povezano z otroško kardiologijo; je tudi avtor knjige Otroške srčne bolezni in prirojene srčne hibe pri odraslih. Pozneje se je posvetil kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. Ožje področje njegovega raziskovanja je varnost pacientov. Objavil je več del s teh področij, med drugim prek 60 člankov, ter knjigi Pot do odlične zdravstvene prakse in Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov: sistematična analiza globljih vzrokov za napake in njihovo preprečevanje.