Avtor se v knjigi poglobljeno ukvarja s teoretičnimi temelji človekovih pravic in jih poveže z izbranimi vidiki (ustavno)sodne presoje. Pri tem obravnava omejitvene klavzule, razločevanje med pravnim urejanjem načina uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter vsebino in strogost (ustavno)sodne presoje v okviru testa dopustnosti ciljev.
Po uvodu so v drugem poglavju opredeljeni tipi omejitvenih klavzul z njihovimi lastnostmi in vlogo. Ob tem je podana tudi ocena o njihovem učinkovanju v sistemu omejitvenih klavzul. Posebna pozornost je namenjena pravnemu razlogovanju v zvezi z njimi.
Na razločevanje med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, in normami, ki omejujejo človekove pravice, so vezane pomembne posledice, med drugim izbira testa, ki se uporabi pri ustavnosodni presoji, in njena strogost. V tretjem poglavju je predstavljena teza, da kriteriji za to razločevanje niso jasni in predvidljivi; avtor utemelji tudi razloge za opustitev enega od testov.
V četrtem poglavju je poglobljeno obravnavan test dopustnosti ciljev. Po avtorjevem mnenju ima v pravu človekovih pravic najmanj dve vlogi: uporablja se kot presoja ustavne dopustnosti cilja in kot presoja stvarne upravičenosti cilja. Avtor tudi utemelji, da je uveljavljena ustavnosodna razlaga omejitvene klavzule iz tretjega odstavka 15. člena Ustave preširoka in pravzaprav pomeni tacite spremembo te ustavne določbe.
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-247-461-4
Št. strani: 352
Leto izdaje: 2021