Informacijska varnost: Izzivi sodobne tehnologije
Tehnologijo, ki se nam je še pred leti zdela kot iz filma, danes vsi uporabljamo. Podatki, ki se z uporabo sodobnih naprav zbirajo in obdelujejo, pa lahko na različne načine vplivajo na naša življenja. Zato se je danes bolj kot kadarkoli prej nujno zavedati pomena informacijske varnosti ter znati zavarovati svoje podatke, svojo zasebnost in se ubraniti pred različnimi poskusi kibernetskih napadov.
Z DDV: Izvirna cena je bila: 69,00 €.41,40 €Trenutna cena je: 41,40 €.
Brez DDV: 39,43 €
Na zalogi
Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si
Monografija obravnava informacijsko varnost in uporabo različnih vrst tehnologije. Opozarja na tveganja ob povezovanju tehnologije v kibernetski prostor in ob njeni uporabi brez kritične presoje nevarnosti, ki pretijo v kibernetskem prostoru. Podatki, ki se obdelujejo z različnimi vrstami tehnologije, obravnavanimi v knjigi, lahko v rokah nepooblaščenih oseb na različne načine vplivajo na naša življenja.
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-450-8
Št. strani: 212
Leto izdaje: 2020
Leto natisa: 2020
Mnenja o knjigi
Knjiga je pomemben prispevek k ozaveščanju splošne in strokovne javnosti o izzivih za našo varnost in zasebnost, ki jih prinašajo nekatere sodobne tehnologije. V vsakdanjem življenju smo namreč z njimi vse bolj povezani, v internet stvari se vključujejo naše naprave, pripomočki, celo igrače, s čimer se povečuje tudi količina zbranih podatkov o nas. Podatki pa so moč, zato bo zavedanje, kdaj in komu jo dajemo ter kaj to pomeni za nas, za ohranitev zasebnosti v sodobni družbi ključno.
mag. Andrej Tomšič, namestnik Informacijske pooblaščenke
Informacijska varnost in zmanjšanje tveganj na tem področju postajata v vse bolj digitalizirani družbi čedalje pomembnejša. Z vpeljavo tehnologije 5G bomo v gospodarstvu in družbi začeli uporabljati internet stvari, ki omogoča neposredno komunikacijo in integracijo podatkov med fizičnim in virtualnim svetom ter izredno velike podatkovne zbirke. Poleg izjemnih priložnosti pa prinaša tudi široko paleto novih tveganj na področju kibernetske varnosti. Eden pomembnejših varnostnih vidikov je nedvomno zagotavljanje zaupnosti, integritete in dostopnosti podatkov – osebnih podatkov posameznikov, občutljivih poslovnih podatkov gospodarskih subjektov in podatkov, povezanih z nacionalno varnostjo – kar zahteva vpeljavo in zagotavljanje vrhunskih varnostnih mehanizmov in rešitev. Knjiga ponuja odličen vpogled v opisano problematiko zagotavljanja informacijske varnosti in je tehtno gradivo tako za strokovno kot tudi za laično javnost, saj ta z informiranim delovanjem lahko pomembno pripomore k omejevanju kibernetskih tveganj.
Lovro Peterlin, managing direktor, A1 Slovenija, d. d.
V podjetjih se premalo zavedajo, da so zaposleni lahko ključna šibka točka pri neustrezno pripravljenem načrtu o kibernetski varnosti. Kljub visokim denarnim vložkom, namenjenim varnostni infrastrukturi, namreč informacijski sistem podjetja lahko ogrozi že en sam napačen klik. Zato je izredno pomembno stalno izpopolnjevanje zaposlenih na področju informacijske varnosti; v našem podjetju za to dosledno skrbimo. Knjiga po mojem mnenju lahko pomembno izboljša splošno ozaveščenost slovenske javnosti o pomenu varnosti v kibernetskem prostoru in pri uporabi sodobnih informacijskih tehnologij.
Mateja Gramc Debeljak, direktorica, PHD Slovenija
Sodobna orodja in tehnologije interneta stvari so postali nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja, s tem pa se povečuje tudi naša odvisnost od sodobnih tehnologij in informacijskih storitev. Na ravni posameznika in družbe se zelo dobro zavedamo prednosti, ki nam jih prinašajo, premalo pa tveganj za informacijsko varnost, ki jim z uporabo teh tehnologij na široko odpiramo vrata domov, ustanov, podjetij. To kažejo primeri varnostnih incidentov in pojavov na področju informacijske varnosti, o kakršnih lahko slišimo vsak dan. Zato je knjiga Informacijska varnost: Izzivi sodobne tehnologije pomemben pripomoček za ozaveščanje o nujnosti informacijske varnosti tako na ravni posameznikov kot tudi na ravni delovanja različnih družbenih sistemov. K zmanjševanju prepada med razvojem, razširjenostjo in uporabnostjo sodobnih orodij in tehnologij interneta stvari na eni strani ter izzivi informacijske varnosti na drugi lahko ključno prispeva tudi znanstvena in strokovna javnost – tako da obravnava dileme in izzive na tem področju ter skuša poiskati ustrezne rešitve zanje. Menim, da bo v tem pogledu knjiga izpolnila bralčeva pričakovanja.
Andrej Maslo, direktor področja Korporativna varnost in nadzor, Pošta Slovenije
Informacijska varnost je že v zadnjem desetletju eden največjih izzivov v digitalnem svetu, v prihodnosti pa bo še toliko bolj pomembna za vse segmente – od držav in podjetij do posameznikov. Zavedanja glede informacijske varnosti je na splošno premalo, zato knjigo toplo priporočam vsem, saj ponuja veliko odgovorov na ključne izzive glede informacijske varnosti. Najpomembnejši vidik, da bi čim bolj zmanjšali tveganja, pa so ozaveščeni posamezniki – le tako bomo vsi bolj varni pred kibernetskimi napadi, zlorabo osebnih podatkov in drugimi tveganji.
Zdravka Zalar, direktorica, SmartIS, d. o. o.
Tehnološki razvoj je vse hitrejši. Brez informacijsko-komunikacijskih tehnologij si sodobnega načina življenja ne moremo več predstavljati. Zahteva po čim hitrejšem prilagajanju je vse večja, s številnimi izzivi pa se srečujemo prvič in prepogosto smo nanje popolnoma nepripravljeni. Tehnologija nam seveda močno olajša življenje, vendar nas lahko tudi ogrozi, zato je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Knjiga zelo razumljivo prikaže tako pozitivne kot negativne strani uporabe sodobnih tehnologij.
mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe
Veseli me, da smo dobili knjigo v slovenskem jeziku z uglednimi domačimi avtorji. Kot vemo, se informacijska varnost začne pri posamezniku. S kibernetskimi grožnjami se srečujemo tudi v Sloveniji, absolutne varnosti pa seveda ni mogoče zagotoviti. Tarča oziroma že žrtev hibridnega napada se tega ponavadi niti ne zave takoj. Knjiga nam bo pomagala, da bomo bolje razumeli pomen varnosti pri uporabi sodobnih tehnologij tako za posameznika kot za družbo.
dr. Michele Leonardi, izvršni direktor, IBM Slovenija, d. o. o.
Informacijska varnost je tematika, s katero nikoli ne moremo biti preveč seznanjeni. Incidenti nas znova in znova opozarjajo, kje so naše pomanjkljivosti in na katerem področju nekdo ni naredil dovolj. Spekter področij oziroma potencialnih groženj je zelo obširen. Čeprav se o tem morda ne sliši veliko, številna slovenska poslovna okolja kljub vlaganjem v informacijsko tehnologijo vsak dan prizadenejo hudi informacijski pretresi in grožnje z »lockdownom«. Mogoči so nepredstavljivi scenariji, primerljivi s presenečenjem svetovnih razsežnosti, kar zdaj doživljamo ob pandemiji koronavirusne bolezni. Knjiga bralcu omogoči poglobljen vpogled v problematiko in ponudi številne odgovore za varnejši in lepši jutri nas vseh.
Klemen Zupan, direktor, ZupO.si, d. o. o.
Že bežen pogled v ne tako oddaljeno zgodovino na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, recimo na prehod v 21. stoletje, nam razkrije izredno intenziven razvoj tega področja. Pripadniki mlajše generacije se niti ne spomnijo več, da smo za dostop do interneta uporabljali klicne modeme s hitrostjo 56 kbit/s. Danes se nam zdijo normalne hitrosti nekaj 10 ali 100 Mbit/s, optična omrežja, ki vodijo do naših domov in podjetij, pa so običajna tehnološka rešitev. A kakšno povezavo ima to s tehnologijami na področju informacijske varnosti? Veliko, saj je vsesplošna povezljivost in dostopnost prinesla veliko novih vprašanj in izzivov, povezanih prav z informacijsko varnostjo.
Danes se digitalizacija širi z neverjetno hitrostjo, vse bolj se uveljavljajo tehnologije umetne inteligence in avtomatizacije v IKT-sistemih, ki presegajo človeške omejitve pri obdelavi masovnih podatkov. Kaj bi se zgodilo, če bi kibernetski napad na elektroenergetski sistem povzročil mrk in za nekaj dni pretrgal dobavo električne energije, kot je to apokaliptično, a realno opisal Marc Elsberg v knjigi Blackout?
Pred takimi in podobnimi izzivi smo vsi tisti, ki se vsak dan ukvarjamo s tehnološkimi rešitvami in njihovim razvojem. Kako zagotoviti primerne rešitve, ki bodo omogočile uspešno in učinkovito varovanje informacijskih sistemov, podatkov, procesov, tovarn, infrastrukture, ne nazadnje tudi zdravja in človeških življenj? Napadalci, hekerji s temne strani interneta, imajo danes na voljo več orodij in možnosti za izvajanje kibernetskih napadov kot kadarkoli doslej. Po robu se jim lahko postavimo le z uporabo številnih naprednih tehnoloških rešitev. Potrebujemo dobro izurjeno armado strokovnjakov s področja kibernetske varnosti in IKT, ki so primerno organizirani proti delovanju kibernetskih nepridipravov.
Knjiga je pomemben prispevek h krepitvi zavedanja in posredovanju znanj tako za strokovno kot za laično javnost, saj pri zagotavljanju kibernetske varnosti sodelujemo vsi, ki sodobna informacijska sredstva uporabljamo pri svojih vsakodnevnih aktivnostih in delu.
Peter Ceferin, tehnični direktor (CTO), Smart Com, d. o. o.
Knjiga obravnava konkretne in aktualne teme s področja informacijske varnosti ter opozori na zanimive izzive, s katerimi se bomo morali spoprijeti v bližnji prihodnosti.
Gorazd Božič, vodja SI-CERT
Kibernetski napadi v zadnjem desetletju niso več le neke vrste igra nadobudnih mladih hekerjev, temveč so prevzeli vlogo vodilnega orožja v mednarodnem vojskovanju. Vključujejo različne strategije in taktike, namenjene vplivanju na procese odločanja, kar pripomore k uresničevanju strateških ciljev, kot so obsežne informacijske kampanje, novačenje radikalcev ali vplivanje na oblikovanje politike. Z njimi ne želijo povzročati materialne škode, temveč dosegati politične in sociološke cilje. Knjiga je odlično izhodišče za učinkovito seznanitev in prepoznavanje današnjih kibernetskih groženj ter ponuja usmeritve, kako se z njimi spoprijeti in jih obvladovati.
Janez Križan, strokovnjak za informacijsko varnost, CISM
Knjiga zelo dobro zapolnjuje vrzel med splošnimi zapisi s področja informacijske in kibernetske varnosti na eni strani ter visokospecializirano »hekersko« literaturo na drugi. Ob tem osvetljuje več področij, na katerih se internetne tehnologije šele uveljavljajo, s tem pa ustvarjajo tako koristi kot tudi nova tveganja. Širšemu bralstvu na razumljiv in strokoven način podaja zelo aktualne teme, s katerimi se bomo v prihodnje pogosto srečevali.
Metod Platiše, produktni vodja za kibernetsko varnost, Telekom Slovenije, d. d.
Pogled v zgodovino civilizacije kaže, da je razvoj na vseh področjih potekal inkrementalno, postopoma, dovoljen je bil čas, da se človek navadi in osvoji nekaj novega. V dobi informacijske tehnologije takšni intervali ne obstajajo več. Osrednja značilnost pri razvoju tehnologije je konstanta eksponentne rasti, ki nas postavlja pred vprašanje, v kolikšni meri bomo sposobni odgovoriti na izzive tehnologije, navsezadnje tudi v smislu naših bioloških omejitev. V takšnem okolju bi informacijska varnost morala spadati med temeljne človeške vrednote, a tega še vedno ni čutiti. Zato izid knjige pozdravljamo, saj vsekakor prispeva k našemu skupnemu cilju – vse večji ozaveščenosti slovenske družbe o teh vprašanjih.
Marko Milotič, direktor, Unistar PRO
Dr. Bojan Dobovšek je profesor, habilitiran za področje kriminologije na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani Univerze v Mariboru, predava kriminalistiko in predmete, povezane s sodobnimi oblikami organizirane in finančne kriminalitete. Bil je sodelavec Univerze v Würzburgu in gostujoči predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji. Je tudi avtor številnih knjig in organizator konferenc s področij organizirane, finančne in kibernetske kriminalitete, tako doma kot v tujini. Sodeloval je pri raziskavah Sveta Evrope, OECD, Transparency International, Global Initiative, Združenih narodov in drugih strokovnih delovnih skupin s področij mamil, kriminalitete z umetninami, neformalne ekonomije, turizma, ekologije in preiskovalnega novinarstva. Po dosežkih v stroki je spoznal, da se nadaljnje spremembe v družbi lahko dosežejo le v politiki. V parlamentu je bil vodja skupine nepovezanih poslancev in je predsednik stranke Dobra država.
Maša Dreven je leta 2018 postala diplomirana varstvoslovka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ob izdaji knjige je študentka magistrskega študijskega programa Varstvoslovje, svoje študijske in delovne interese pa usmerja na področje informacijske varnosti, predvsem v zdravstvu in pri medicinskih pripomočkih. Na fakulteti opravlja tudi tutorstvo.
Uroš Jelenc je diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti in študent magistrskega študijskega programa Varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Njegova področja raziskovanja so informacijska varnost, varnost podatkov in zasebnost posameznikov v kibernetskem prostoru.
Ida Majerle je diplomirala na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru na smeri Informacijska varnost. Podiplomski študij nadaljuje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Poslovna informatika. Od leta 2017 deluje na področju varovanja informacij in varstva osebnih podatkov. Kot poslovna svetovalka v podjetju SETCCE se ukvarja tudi z uvedbo notranjih pravil, skladnih z zakonodajo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, svetuje pri digitalizaciji poslovnih procesov na področju upravljanja digitalnih transakcij in skrbi za sistem upravljanja varovanja informacij v skladu z ISO/IEC 27001 in ISO/IEC 27018. Leta 2019 je postala članica upravnega odbora društva Slovenski odsek ISACA.
Peter Makovšek je leta 2016 na Fakulteti za varnostne vede diplomiral na temo varnosti osebnih podatkov v aplikacijah operacijskega sistema Android, leta 2019 pa magistriral z delom o informacijski varnosti in internetu igrač. Po študiju se je zaposlil pri podjetju Flaviar Inc., kjer opravlja funkcijo menedžerja e-poslovanja.
Izr. prof. dr. Blaž Markelj je predstojnik katedre za informacijsko varnost na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Že vrsto let se izobraževalno in raziskovalno ukvarja z informacijsko varnostjo. Je avtor številnih mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih člankov. Kot vabljeni predavatelj je predaval na številnih mednarodnih in domačih dogodkih. Njegova posebnost je združevanje raziskovalne in aplikativne dejavnosti, kar dokazuje tudi s številnimi dogodki s področja informacijske varnosti, ki jih je v zadnjih letih pomagal organizirati kot član ali vodja organizacijskega oziroma programskega odbora. Za uspešno povezovanje deležnikov, organizacijo aktualnih konferenc in delo z mladimi na področju informacijske varnosti je prejel priznanje ambasador zasebnosti za leto 2022, ki ga Informacijski pooblaščenec podeli ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov.
Eneja Mervičje diplomirana varstvoslovka informacijske varnosti in študentka magistrskega študijskega programa Varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Njen temeljni raziskovalni interes in tematika, s katero se med študijem največ ukvarja, sta varnost in zasebnost podatkov v mobilnih aplikacijah, zlasti na področju digitalne medicine in zdravja.
Mag. Gorazd Praprotnik je znanstveni magister elektrotehnike in predavatelj na več višjih in visokih šolah za različna področja računalništva in informatike, zlasti računalniška omrežja in komunikacije, informacijska varnost, multimedija, digitalna forenzika. Vse od leta 1985 se tudi profesionalno ukvarja z računalništvom, predvsem s programiranjem.
Gregor Skerl Beronja je leta 2019 diplomiral na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Opravljal je storitve protokolarnih prevozov in se usposobil za ravnanje v varovani koloni. Ukvarja se tudi s postavitvijo varnostnih sistemov in problematiko hibridnih ogrožanj. Da bi pridobil dodatna znanja o tej tematiki, se nadalje izobražuje in raziskuje na Fakulteti za varnostne vede.
