Informacijska varnost: Doba tehnoloških prebojev in pravnih izzivov
Digitalizacija je v polnem teku. Če se nam je pogovor z računalniškim sistemom še pred kratkim zdel nekaj nemogočega, se zdaj to že dogaja, informacijsko-komunikacijska tehnologija pa nam že v bližnji prihodnosti prinaša še veliko več. Za delovanje tovrstnih informacijskih sistemov je potrebna baza podatkov, iz katere črpajo. Tak sistem temelji na nas, uporabnikih – na naši uporabi digitalnih naprav in podatkov, našem gibanju, delovanju v kibernetskem prostoru, skratka na naši zasebnosti. Zato je pomembno poznati tako koristi kot pasti nove tehnologije in jih znati informacijskovarnostno in pravno ovrednotiti.
Z DDV: 69,00 €
Brez DDV: 65,71 €
Na zalogi
Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si
V tretji knjigi v zbirki Informacijska varnost so obravnavani različni informacijskovarnostni problemi tudi s pravnih vidikov. Kot družba smo danes obkroženi s številnimi oblikami novodobne tehnologije, ki nam na vsakem koraku našega vsakodnevnega življenja želi »pomagati«. Seveda pa tukaj ni vse tako enostavno. Nova tehnologija prinaša poleg pozitivnih stvari tudi nekatere nevarnosti. Te se lahko kažejo v obliki posega v zasebnost posameznika, nedovoljene odtujitve podatkov, analiziranja uporabnikovega obnašanja, povzročanja materialne škode itn. Zato je pomembno, da kot družba poznamo tehnologijo, ki jo uporabljamo, in ustvarimo mejo, do katere je pravno dovoljena njena uporaba.
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-517-8
Št. strani: 188
Leto izdaje: 2023
Mnenja o knjigi
Tehnološki preboji, ki smo jim priča v zadnjih dveh desetletjih, nas navdajajo s pisano paleto občutkov. Prav vsem pa je skupno, da njihove uporabnosti v vsakdanjem življenju nikakor ne moremo zanikati. Vseprisotnost tehnologije in skoraj neomejene možnosti, ki jih ponuja tako posameznikom kot podjetjem, vedno znova postavljajo nova vprašanja v polju informacijske varnosti. Namen informacijske varnosti je preprečiti, da bi se zgodilo nekaj neželenega, torej delovati preventivno in v družbeno korist. Kljub temu je pomembno upoštevati vse vidike ter tehnologijo v povezavi z informacijsko varnostjo osmisliti tudi v pravnih okvirih – samo tako bo družba s tehnologijo živela v odnosu, utemeljenem na zaupanju. Knjiga, ki jo imate pred seboj, ponuja prav to. Opremila vas bo z razumevanjem te kompleksne dihotomije in opolnomočila s konkretnimi znanji za lažje sobivanje v resničnem in virtualnem svetu.
Matej Matija Grobelšek, direktor za poslovni trg, A1 Slovenija, d. d.
V današnjem času hitrega razvoja in digitalizacije družbe, ko tehnologija vse večkrat prehiteva pripravljenost družbe in zakonodaje na morebitne posledice, ki jih ta razvoj prinaša, je tovrstna monografija zelo dobrodošla. V knjigi je pet poglavij, ki vsako zase celovito obravnavajo aktualne teme in ponudijo vpogled v izzive uporabe ali uvedbe tehnologije, tveganja, ki jih tehnologija prinaša, in zakonske okvire v evropskem pravnem prostoru. Spoznali boste izzive informacijske varnosti pri prehodu družbe na novo digitalno raven, stanje aktualne eUprave ter izzive, s katerimi se srečujejo pri različnih storitvah za prebivalce, etično hekanje in njegove meje, hibridna ogrožanja pri vplivih na zakonodajo ter tehnologijo za prepoznavo obrazov, ki je zanimiva tema tako pri nas kot po svetu. Pri informacijski varnosti vedno skušamo najti ravnovesje med ustrezno zaščito na eni strani in vzdržnostjo »normalnega« poslovanja na drugi, za ravnovesje pri uporabi in vpeljavi novih tehnologij in rešitev pa je zelo pomembno poznati tudi pravne dileme in vidike. Pri tem vam bo knjiga zagotovo pomagala.
Bojan Brodar, direktor informacijske varnosti, Telemach Slovenija, d. o. o.
Strokovnjaki za informacijsko varnost pri svojem delu vsak dan srečujemo najrazličnejše izzive. Največkrat se ukvarjamo s tehnološkimi in administrativnimi ukrepi, s katerimi znižujemo oceno tveganja. Pri tem se občasno zgodi, da prezremo pravni vidik. Ukrepi lahko postanejo nesorazmerni in pretirano posežejo v posameznikovo zasebnost. Zato bo knjiga obvezno branje za vsakega vodjo, ki se ukvarja z informacijsko varnostjo, priporočam pa jo tudi varnostnim inženirjem.
Žiga Humar, CISSP, vodja ekipe za informacijskovarnostne rešitve, Our Space Appliances, d. o. o.
Vedno v zgodovini so se pojavljale prebojne tehnologije in rešitve. Danes je to generativna umetna inteligenca, ki intenzivno vstopa v naše vsakdanje življenje. Jutri bo to kvantno računalništvo in še vrsta drugih pomembnih tehnoloških dosežkov. Toda ali smo kot posamezniki in družba dovolj zreli, da jih bomo znali uporabljati pravilno in etično? Tudi če smo, pa se vedno najdejo posamezniki in skupine, ki to tehnologijo želijo zlorabljati za svoje neetično ali celo nezakonito početje. Za opredelitev, kdaj je neko početje nezakonito, seveda potrebujemo zakonodajo, ki bo ta nova področja obravnavala tako, da bo dopuščala razvoj in koristno uporabo ter onemogočala in sankcionirala zlorabo. Knjiga v petih poglavjih obravnava te nove tehnologije in z njimi povezane aktivnosti ter postavlja zelo pomembna vprašanja, kako jih obvladovati s pravnega vidika. Monografija si prav zaradi povezovanja med področjema tehnologije in prava, kar je nazorno predstavljeno na konkretnih primerih, zasluži posebno pozornost.
Metod Platiše, vodja centra kibernetske varnosti v prodaji, Telekom Slovenije, d. d.
Zdi se, kot da smo tik pred novo industrijsko revolucijo. Spodbudila jo bosta digitalna preobrazba različnih družbenih (pod)sistemov in razvoj (uporabne) umetne inteligence. Kot vse industrijske revolucije doslej bo močno vplivala na posameznike, na njihovo življenje in delo ter na odnose med ljudmi v vse bolj povezanem in avtomatiziranem okolju. Ob navdušenju nad tehnologijo in prizadevanji za še hitrejši tehnološki razvoj pa nikakor ne smemo pozabiti na človeka in na družbene dosežke naših prednikov. V času sprememb moramo nujno razviti tudi zavedanje o informacijskovarnostnih tveganjih in drugih z njimi povezanih izzivih, kot so zasebnost, nadzor, svoboda, varnost, pravni vidiki ipd., da jih bomo lahko ustrezno obravnavali. Te in podobne teme predstavi ta knjiga, za osvežitev lekcij iz zgodovine pa bo treba poseči po drugih virih.
Boris Horvat, direktor, Abelium, d. o. o.
Znanstvena monografija Informacijska varnost: Doba tehnoloških prebojev in pravnih izzivov je nastala v zelo primernem času – v zadnjih letih smo priča izjemnim napredkom tehnologije, zlasti na področju umetne inteligence, ki bodo korenito spremenili svet, v katerem živimo. Ali in pod kakšnimi pogoji bomo dovolili, da o našem zdravljenju, o primernosti za pridobitev kredita ali socialnih transferjev odločajo črne škatle, katerih delovanje težko razložijo že ustvarjalci, kaj šele posamezniki, katerih pomembni deli življenja bodo podvrženi algoritmom umetne inteligence? Kako ustrezno regulirati druge tehnološke izzive, kakršen je na primer prepoznava obrazov na javnih površinah, in katera tveganja za varnost naših podatkov prinašajo pametna mesta in internet stvari? S podrobno obravnavo omenjenih tem monografija prispeva k strokovni in splošni razpravi o tem, kako izrabiti prednosti novih tehnologij in obenem omejiti morebitne negativne posledice, ter o tem, v kakšnem svetu si pravzaprav želimo živeti.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka RS
Knjiga ni pomemben pripomoček samo za tiste, ki se ukvarjajo z informacijsko varnostjo, ampak tudi za širšo družbo. Opozarja namreč na pomembnost ravnanja z informacijami v digitalnem svetu in nas seznanja z izzivi pri zagotavljanju informacijske varnosti. Tega se mora zavedati čim širša družba, ne le nekaj strokovnjakov s tega področja, saj samo s širšim poznavanjem dilem v kibernetskem svetu lahko kot družba poskrbimo za ustrezno informacijsko varnost. Knjigo zato priporočam v branje vsem, ki želijo izboljšati svoje ravnanje z digitalnimi informacijami, se seznaniti s prihajajočimi izzivi na področju informacijske varnosti ter si ogledati varnost tudi na konkretnih primerih.
mag. Jure Valjavec, predsednik poslovodstva, T-2, d. o. o.
Kot direktor podjetja, ki že več kot tri desetletja vzpostavlja zanesljiva in predvsem varna poslovna in procesna komunikacijsko-informacijska omrežja, še posebej pozdravljam prepotrebno izdajo takšnega strokovnega vpogleda v informacijsko varnost. Pod skrbnim uredništvom dr. Blaža Marklja so nam predstavljeni izzivi obvladovanja kibernetskih groženj, zbiranja in uporabe podatkov, vpeljave umetne inteligence, umestitve posameznika v središče tehnološkega razvoja in varnostne zakonodaje na področju informacijske varnosti. Knjigo priporočam vsem, ki želijo bolje razumeti izzive informacijske varnosti v družbi 5.0, okrepiti kibernetsko zaščito in učinkoviteje obvladovati sodobne kibernetske grožnje s pravnega vidika.
Jure Remškar, izvršni direktor, Smart Com, d. o. o.
Tudi v tretji knjigi iz zbirke so obravnavane teme celostno predstavljene, s poudarkom na potrebi po usklajenosti med pravnimi in tehnološkimi vidiki. Avtorji pri obravnavi posameznih tematik v svojih poglavjih v ospredje postavljajo posameznika. Temu naj informacijska tehnologija pomaga dosegati poslovne in osebne cilje. Vendar, kot je poudarjeno, uporabnik v kibernetskem prostoru nikoli ni sam. V boju proti kibernetskemu kriminalu po besedah avtorjev ključen ostaja interdisciplinarni pristop osrednjih deležnikov, od specialistov s področja informacijske varnosti do pravne doktrine. Osebno in tudi v vlogi vodje varnostnega operativnega centra, ki deluje doma in na tujem, takšno sodelovanje pozdravljam. Predvsem me veseli, da bodo po knjigi s tako aktualno temo lahko posegli vsi mladi bralci, ki v iskanju svoje nadaljnje karierne poti še iščejo svoj prispevek družbi. Tisto nekaj, česar v šolskih klopeh ali ob prebiranju pogosto recikliranih novičk z malih zaslonov ne izvemo, je v knjigi mojstrsko podano. Priporočam.
mag. Matevž Mesojednik, vodja varnostnega operativnega centra, NIL, d. o. o.
Tehnologija in z njo povezana digitalna preobrazba spreminjata naša življenja na boljše. Živimo v tako imenovani digitalni dobi, tehnologija je postala neločljiv del življenja, tako na osebnem kot na poslovnem področju. Ključna pa je usposobljenost posameznika, družbe in gospodarstva za uporabo tehnologije, pri čemer ne smemo pozabiti na elementa varnosti in zasebnosti. Tehnologija se razvija hitreje, kot ji sledi pravna zakonodaja, ki digitalno okolje ureja. Sámo digitalno okolje pa mora posamezniku zagotavljati pravico do zasebnosti in varovati njegove osebne podatke. V knjigi so nova področja, ki jih omogoča tehnologija, razumljivo predstavljena, v ospredje pa so postavljeni uporabnik tehnologije, etični vidik, varnost in zasebnost.
Vida Dolenc Pogačnik, direktorica operative in mednarodnega sodelovanja, AmCham Slovenija
Dr. Igor Bernik je profesor informatike in dekan na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Njegova raziskovalna področja vključujejo informacijske sisteme, kibernetsko varnost in vse večjo potrebo po ozaveščenosti o kibernetski varnosti. Je (so)avtor več znanstvenih knjig in člankov, objavljenih v priznanih mednarodnih revijah.
Dr. Bojan Dobovšek je redni profesor za področje kriminologije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Je pridruženi član Mednarodne akademije znanosti in umetnosti v Sarajevu. Bil je sodelavec Inštituta za politične vede Univerze v Würzburgu in predaval na magistrski stopnji na Pravni fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji. Je avtor številnih knjig in organizator konferenc o temah s področja organizirane, finančne in kibernetske kriminalitete ter korupcije tako doma kot tudi v tujini.
Jernej Lavrenčič je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Že več kot 15 let je zaposlen na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, kjer analizira sodno prakso in pravno ureditev s področja varstva osebnih podatkov ter pripravlja osnutke odločb Ustavnega sodišča s tega področja. Pred tem je bil tudi državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu. Redno objavlja prispevke s področja varstva osebnih podatkov in kot predavatelj sodeluje na konferencah s področja informacijske tehnologije in prava varstva osebnih podatkov. V člankih in predavanjih se osredotoča predvsem na učinke nove tehnologije na človekove pravice.
Dr. Blaž Markelj je izredni profesor za področje varnostnih ved in predstojnik katedre za informacijsko varnost na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Že vrsto let se izobraževalno in raziskovalno ukvarja z informacijsko varnostjo. Je avtor številnih mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih člankov. Kot vabljeni predavatelj je sodeloval na številnih mednarodnih in domačih dogodkih. Njegova posebnost je združevanje raziskovalnega in aplikativnega področja, kar dokazuje tudi s številnimi dogodki s področja informacijske varnosti, ki jih je v zadnjih letih pomagal organizirati kot član ali vodja organizacijskega oziroma programskega odbora.
Mag. Gorazd Praprotnik je znanstveni magister elektrotehnike in predavatelj na več višjih in visokih šolah za različna področja računalništva in informatike, zlasti računalniška omrežja in komunikacije, informacijsko varnost, multimedijo, digitalno forenziko. Vse od leta 1985 se tudi profesionalno ukvarja z računalništvom, predvsem s programiranjem.
Sara Tomše je študirala na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in tam leta 2019 tudi magistrirala iz modula Informacijska varnost. Z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo se je prvič srečala pri delu kot svetovalka za tehnična vprašanja v podjetju Telekom Slovenije, v okviru katerega deluje še danes. Pozneje se je zaposlila kot analitičarka za kibernetsko varnost v operativnem centru za kibernetsko varnost. Svoje kompetence je razvijala pri upravljanju kibernetske varnosti pri poslovnih strankah in z zagotavljanjem kibernetske varnosti v Telekomu Slovenije. Poleg operativnega dela je implementirala (in izvajala) tehnične procese integracije najnaprednejših vrst kibernetskih zaščit v informacijsko okolje strank in poslovnih partnerjev. Ob prevzemu ključnih poslovnih strank v operativno upravljanje je skrbela za zagotavljanje skladnosti. Od leta 2022 deluje v oddelku korporativne varnosti kot specialistka za informacijsko varnost, pri čemer svoje znanje s področja kibernetske varnosti povezuje z upravljanjem informacijske varnosti, zlorabami, upravljanjem neprekinjenega poslovanja in drugimi področji dela, povezanimi z informacijsko varnostjo. Poleg industrijskih certifikatov ima tudi certifikat za notranje presojanje sistemov vodenja neprekinjenega poslovanja po ISO 22301 in sistema upravljanja informacijske varnosti po ISO/IEC 27001. V podjetju deluje kot interna predavateljica za področje kibernetske in informacijske varnosti. Tudi na konferencah pogosto predava o tematikah, povezanih z informacijsko in kibernetsko varnostjo. Je soavtorica knjige Informacijska varnost: Etično hekanje.
Dr. Sabina Zgaga Markelj je svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije, habilitirana za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kazenskim materialnim, procesnim, mednarodnim in prekrškovnim pravom.
