Avtor je z razpravo Hethitica sklenil svoje raziskovanje hetitskega prava z nadvse zanimivo analizo hetitskega kazenskega in civilnega prava, zajetega v hetitski pravni zbirki.
Čas nastanka, avtor zbirke in območje, na katerem je veljala, niso znani. Noben hetitski vladar namreč ne omenja svoje zakonodajne dejavnosti. Iz stila zbirke in dejstva, da je bila najdena v javnem arhivu, pa je mogoče sklepati, da je šlo za zakonik ali vsaj uradno zbirko. Zapisana je na dveh ploščah. Vsaka od njiju ima okrog sto določil. Ker določila plošč med seboj niso povezana, je mogoče sklepati, da je šlo za dva ločena predpisa, ki sta nastala v različnem času. Kljub temu ni izključeno, da so bili predpisi z obeh plošč proti koncu hetitske države del istega zakonika. Korošec je na starost norm sklepal iz narave zagroženih kazni. Okrutne smrtne kazni, med katerimi izstopa usmrtitev tatu čebeljih panjev s čebeljimi piki, so se postopno umaknile denarnim kaznim. Korošec je vrh tega ugotovil, da so bila nekatera določila pravne zbirke prevzeta iz starega mestnega prava prestolnice Hattušaš, ki so jih sčasoma dopolnjevali.
Glede starosti zbirke ni mogoče reči nič določnega. Zato je časovni okvir, v katerem je zbirka lahko nastala, obstoj hetitske države, ki je izpričana za čas med 17. in 12. stoletjem pr. Kr.
Koroščeva razprava oziroma hetitska pravna zbirka ponuja zanimiv vpogled v vsebino in miselnost, ki sta narekovali nastanek enega najstarejših pravnih spomenikov. Gre za nikoli končana prizadevanja, kako s pravnimi normami zagotoviti mirno sožitje v družbi oziroma kako primerno in pravično kaznovati njihove kršilce.
Izdajo knjige je finančno podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Vezava: trda, format 11,5 x 16 cm
ISBN: 978-961-247-525-3
Št. strani: 132
Leto izdaje: 2023