Boj za pravno znanost
Kratko besedilo je zamajalo tradicionalno razumevanje prava v nemškem prostoru ob začetku 20. stoletja in pomembno vplivalo na ves svet. Če iščemo izvore sodobnega razumevanja sodniškega odločanja in prava na splošno, je Kantorowiczev Boj za pravno znanost neizbežna izhodiščna točka.
Z DDV: Izvirna cena je bila: 20,00 €.12,00 €Trenutna cena je: 12,00 €.
Brez DDV: 11,43 €
Na zalogi
Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si
Izzivalno besedilo, ki se vrti okoli narave in vloge sodnikovega dela, se začne takole: »Prevladujoča idealna predstava o pravniku je taka: višji državni uradnik z akademsko izobrazbo sedi, opremljen le z miselnim strojem, seveda kar najbolj izbranim, v svoji pisarnici. Njeno edino pohištvo je zelena miza, na kateri pred njim leži državni zakonik. Podajo mu poljuben primer, resničen ali le izmišljen, in v skladu s svojo dolžnostjo je sposoben z uporabo čistih logičnih operacij in samo njemu razumljive tajne tehnike z absolutno natančnostjo določiti v zakoniku odločitev, ki jo je zakonodajalec vnaprej opredelil.«
Kantorowicz nato v svojem bojevitem zapisu, ki je v nemškem prostoru povzročilo pravi vihar, obračuna z vsako od temeljih postavk tedaj prevladujoče (in še danes zaznavne) ideologije sodniškega odločanja: s samorazumevanjem sodnika kot uradnika, zahtevo po izključnem opiranju na intelekt in logiko, predstavo o samozadostnosti zakona kot pravnega vira ter objektivnostjo sodniškega odločanja.
S tem pa drobni spis ni tlakoval poti le ameriškemu pravnemu realizmu, temveč tudi modernemu razumevanju narave in vloge sodnika ter njegovega odločanja.
Vezava: trda, format 115 x 160
ISBN: 978-961-247-434-8
Št. strani: 136
Leto izdaje: 2020
Hermann Kantorowicz (1877–1940) je bil eden najbolj vidnih nemških pravnih teoretikov in pravnih zgodovinarjev ob začetku prejšnjega stoletja. Dosegel je ključne preboje na področju pravne zgodovine (na primer s še vedno pogosto navajanim delom Studies in the Glossators of the Roman Law, 1938) in kazenskega prava (Tat und Schuld, 1933), z deloma Der Kampf und die Rechtswissenschaft (1906) in The Definition of Law (1958) pa je posegel tudi na področje pravne teorije in filozofije prava. Po akademski karieri v Nemčiji, ki je bila zaradi njegovega javno izraženega antimilitarizma in pacifizma manj blesteča, kot bi si zaslužil, je bil takoj po nastopu nacizma odpuščen, zato je znanstveno pot nadaljeval najprej v ZDA, nato pa na univerzi v Cambridgeu.
