Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) s komentarjem


Urednica: Mojca Prelesnik
Avtorji komentarja: Mojca Prelesnik, dr. Jelena Burnik, dr. Urban Brulc, Tina Ivanc, Alenka Jerše, mag. Eva Kalan Logar, mag. Kristina Kotnik Šumah, mag. Polona Merc, Blaž Pavšič, Matej Sironič, mag. Polonca Štrekelj, mag. Andrej Tomšič
Stvarno kazalo: Barbara Žurej

 

V komentarju so podrobno pojasnjene določbe novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki sestavlja celoto s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Vsi upravljavci zbirk osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju morajo pri vsaki obdelavi osebnih podatkov poskrbeti za skladnost s pravili o varstvu osebnih podatkov iz obeh predpisov, sicer jim nadzorniki pri Informacijskem pooblaščencu v inšpekcijskem postopku lahko odredijo odpravo nepravilnosti in izrečejo sankcijo.

Z DDV: 426,00 
Brez DDV: 405,71 

Na zalogi

Z DDV: 426,00 
Brez DDV: 405,71 

Šifra: 900-913
Vrsta artikla: knjiga
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Skupina 12 vrhunskih strokovnjakov za področ­je prava varstva osebnih podatkov, zaposlenih pri Informacijskem pooblaščencu, je pripravila komentar novega zakona. ZVOP-2 je sistemski zakon s področja varstva osebnih podatkov, ki z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 96/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov ali GDPR) ter Zakonom o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) sestavlja celovit sveženj predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Uporablja se od 26. januarja 2023.

Komentar je zelo dobrodošel in uporaben pripomoček tudi zato, ker je v njem ob obravnavi določb zakona pojasnjena navezava na določbe Splošne uredbe. V praksi je za popolno razumevanje in spoštovanje navedene zakonodaje treba slediti določbam vseh teh predpisov – največja skupina zavezancev po Splošni uredbi mora torej poleg 127 členov ZVOP-2 upoštevati tudi 99 členov in 173 uvodnih izjav Splošne uredbe.

Struktura knjige sledi členitvi zakona in je pregledno razdeljena na štiri dele. Prvi zajema razlago temeljnih določb, ureditve varstva podatkov umrlih, postopka pred upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov ter nadzornim organom, določb glede varnosti podatkov in položaja pooblaščenih oseb za varstvo podatkov, specialnih določb glede nacionalne ureditve kodeksov ravnanja in potrjevanja ter prenosa osebnih podatkov v tretje države. V drugem delu so urejeni posebni primeri obdelave, ki jih države članice po Splošni uredbi lahko uredijo specifično, na primer uporaba biometrije, obdelava osebnih podatkov za raziskovalne namene, usklajevanje pravice varstva osebnih podatkov s pravico do svobode izražanja zlasti prek razmerja s pravico do dostopa do informacij javnega značaja; pojasnjene so tudi posebnosti slovenske nacionalne ureditve na področju videonadzora ter povezovanja zbirk osebnih podatkov. V tretjem delu so kazenske določbe, pri čemer se sankcije za kršitve, ki jih predpisuje Splošna uredba, ne izrekajo kot upravne globe, temveč kot globe za prekrške, vendar v višini in razponih, kot jih določa Splošna uredba. Četrti del vsebuje prehodne in končne določbe.

Avtorji so zakonske določbe uvrstili v sistem varstva podatkov, ki se je po začetku uporabe Splošne uredbe korenito spremenil, ter pri tem opozorili tudi na nejasnosti in pomanjkljivosti zakona, ki bi v praksi lahko povzročale težave in jih bo sčasoma treba ustrezno urediti oziroma odpraviti. Ob razlagi posameznih zakonskih členov so navedene odločbe iz prakse Informacijskega pooblaščenca, domače in tuje sodne prakse ter mnenja in odločitve Evropskega odbora za varstvo podatkov. Komentar je zato namenjen vsem, ki se ukvarjajo s področjem varstva osebnih podatkov, tako pravnikom kot nepravnikom, ki morajo biti s področjem dobro seznanjeni in se z njim ukvarjajo pri svojem delu.

Knjiga ima tudi podrobno stvarno kazalo.

 

Vezava: trda

ISBN: 978-961-247-543-7

Št. strani: 520

Leto izdaje: 2024

Mojca Prelesnik je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom. Poklicno pot je začela kot odvetnica, nato je delovala kot svetovalka vlade na Ministrstvu za informacijsko družbo, namestnica Informacijske pooblaščenke in generalna sekretarka Državnega zbora. Od leta 2014 opravlja funkcijo informacijske pooblaščenke. Z dostopom do informacij javnega značaja se je začela ukvarjati leta 2002 na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je sodelovala pri pripravi predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja in bila v času zaposlitve tudi uradna oseba po ZDIJZ. Področje varstva osebnih podatkov je postalo njeno delovno področje leta 2006, ko se je Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja preoblikoval v Informacijskega pooblaščenca in pridobil pristojnost dotedanjega Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje. Je avtorica strokovnih člankov in soavtorica knjig s področja dostopa do informacij javnega značaja, varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter predavateljica na številnih izobraževanjih in strokovnih konferencah ter srečanjih.

Dr. Jelena Burnik je po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani zaključila magistrski študij regulacije komunikacij na London School of Economics and Political Science v Veliki Britaniji in doktorirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Od leta 2008 deluje pri Informacijskem pooblaščencu. Kot državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov je Informacijskega pooblaščenca zastopala v številnih mednarodnih delovnih skupinah in projektih. Koordinirala je več evropskih projektov, v katerih je sodeloval Informacijski pooblaščenec. Je vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora. Redno predava na različnih dogodkih in objavlja v strokovnih in akademskih publikacijah.

Dr. Urban Brulc je leta 2004 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, pozneje pa na isti fakulteti zaključil še znanstveni magisterij iz civilnega prava in doktorat. Opravil je pravniški državni izpit in ima 16 let delovnih izkušenj na področju varstva osebnih podatkov, informacij javnega značaja in varstva pacientovih pravic. Je avtor 25 strokovnih člankov s teh področij in soavtor treh monografij. V državah nekdanje Jugoslavije je kot ekspert sodeloval v več projektih EU s področja varstva osebnih podatkov. Predaval je tudi na številnih konferencah in drugih izobraževalnih dogodkih.

Tina Ivanc je leta 2007 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po študiju se je zaposlila kot pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani in leta 2010 opravila pravniški državni izpit. Nato je na tem sodišču delala kot višja pravosodna svetovalka s pravniškim državnim izpitom, prvo leto na izvršilnem, pozneje pa na gospodarskem oddelku. Od marca 2018 je zaposlena kot svetovalka za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu, kjer se ukvarja z najzahtevnejšimi vprašanji s tega področja tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni.

Alenka Jerše se je pri Informacijskem pooblaščencu od leta 2007 strokovno ukvarjala s področjema varstva podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Od leta 2009 je opravljala delo generalne sekretarke, od leta 2015 pa je namestnica pooblaščenca za področje varstva podatkov. V okviru svojega dela zastopa pooblaščenca v Evropskem odboru za varstvo podatkov in Global Privacy Assembly, Slovenijo pa je zastopala tudi kot nacionalna strokovnjakinja v delovnih skupinah EU. Od leta 2018 je članica Sveta varuha človekovih pravic. Je avtorica strokovnih člankov in predava na različnih dogodkih, kot strokovnjakinja pa je sodelovala tudi pri različnih mednarodnih projektih in projektih EU.

Mag. Eva Kalan Logar je diplomirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer mednarodni odnosi, in magistrirala iz mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Poklicno pot je začela na Ministrstvu za zunanje zadeve. Informacijskemu pooblaščencu se je pridružila leta 2008. Kot državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov se je več let ukvarjala z inšpekcijskimi in prekrškovnimi postopki, prenosi podatkov v tretje države in različnimi mednarodnimi aktivnostmi pooblaščenca. Trenutno kot vodja državnih nadzornikov koordinira delo državnih nadzornikov ter sodeluje pri oblikovanju usmeritev postopkov inšpekcijskega nadzora in pri usklajevanju inšpekcijske prakse.

Mag. Kristina Kotnik Šumah je diplomirala in magistrirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Opravila je tudi državni pravniški izpit. Leta 2006 se je zaposlila pri Informacijskem pooblaščencu in sprva opravljala delo svetovalke pooblaščenca na področju dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je reševala najzahtevnejše pritožbene zadeve. Od oktobra 2008 je namestnica pooblaščenca. Je avtorica strokovnih člankov s področja informacij javnega značaja in predavateljica na upravni akademiji. Mednarodne izkušnje si nabira s predavanji in študijskimi izmenjavami v tujini, kot strokovnjakinja pa deluje tudi v projektih medinstitucionalnega sodelovanja pri Evropski komisiji.

Mag. Polona Merc je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, magistrirala na Filozofski fakulteti ter zaključila podiplomski študij mednarodnega prava človekovih pravic na Univerzi v Essexu v Združenem kraljestvu. Opravila je pravniški državni izpit in zaprisegla kot sodna tolmačka za angleški jezik. Na področju varstva osebnih podatkov ima 15 let delovnih izkušenj, aktivna je tudi na mednarodnem področju kot članica različnih podskupin v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov. V preteklosti je sodelovala pri delu Delovne skupine iz člena 29 ter pri številnih mednarodnih projektih, med drugim za mednarodne nevladne organizacije, kot sta Article 19 in Access Info Europe, ter pri projektih na ravni EU. Objavlja tudi strokovne članke s širšega področja varstva človekovih pravic.

Blaž Pavšič

Matej Sironič je svetovalec Informacijskega pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov ter nacionalni predstavnik Republike Slovenije v Koordinacijskem nadzornem odboru (CSC) in nadzornih koordinacijskih skupinah (SCG) za varstvo osebnih podatkov v okviru vizumskega informacijskega sistema, carinskega informacijskega sistema in sistema Eurodac. Je član dveh delovnih podskupin Evropskega odbora za varstvo podatkov (za meje, potovanja in kazenski pregon ter za prenose osebnih podatkov v tretje države in mednarodne organizacije). Kot strokovnjak sodeluje v različnih mednarodnih projektih in projektih medinstitucionalnega sodelovanja EU.

Mag. Polonca Štrekelj je leta 2003 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2012 pa magistrirala na Fakulteti za državne in evropske študije. Pri Informacijskem pooblaščencu je kot državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov zaposlena od leta 2019 ter vodi nacionalne in čezmejne inšpekcijske postopke in postopke o prekrških, ukvarja pa se predvsem z vidiki varnosti osebnih podatkov v informacijskih sistemih subjektov javnega in zasebnega sektorja. Je tudi članica dveh delovnih skupin Evropskega odbora za varstvo podatkov. 

Mag. Andrej Tomšič je diplomiral in magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 2002 se je zaposlil na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je kot član eEUROPE+ 2003 Statistical Working Group deloval na področju metrike informacijske družbe in bil član več teles pri Evropski komisiji. Pri Informacijskem pooblaščencu je zaposlen od leta 2006, ukvarja pa se predvsem s pravnimi, tehnološkimi in družbeno-ekonomskimi izzivi zasebnosti v informacijski družbi. Je namestnik pooblaščenca in ga zastopa v mednarodnih delovnih skupinah IWGDPT in EDPB Technolgy Expert Group ter DPO Network. Opravljen ima tečaj in izpit za vodilnega presojevalca za standard varovanja informacij ISO/IEC 27001:2013.


Asistenta

Grega Rudolf je magister upravnih ved. Pri Informacijskem pooblaščencu je zaposlen na oddelku mednarodnega sodelovanja in nadzora. Tako v delovni praksi kot pri znanstvenem in strokovnem raziskovanju se ukvarja z vprašanji, povezanimi s pravicami glede zasebnosti in varstva osebnih podatkov, z vplivom umetne inteligence in drugih (novih) tehnologij na pravni položaj posameznikov ter z analizo demokratičnih varovalk pred oblastnimi posegi v pravice zasebnosti. Je tudi član Evropske zveze za umetno inteligenco, Informacijskega pooblaščenca pa zastopa v številnih ekspertnih skupinah na ravni Evropskega odbora za varstvo podatkov (za sodelovanje, tehnologijo, finančne zadeve, piškotke idr.).

Neja Domnik je diplomirala in magistrirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 2021 je opravila pravniški državni izpit. Od leta 2017 se pri Informacijskem pooblaščencu ukvarja s področjem varstva osebnih podatkov, predvsem s primeri čezmejne narave in s pritožbenimi postopki glede pravic posameznikov. Je članica več strokovnih skupin Evropskega odbora za varstvo podatkov – za družbene medije, za prenose podatkov v tretje države, za zavezujoča poslovna pravila. Je tudi avtorica več strokovnih člankov.