Precedenčni učinek sodnih odločb pri pravnem utemeljevanju

Avtor: dr. Tilen Štajnpihler

Vezava: mehka ISBN: 978-961-247-221-4 Št. strani: 292 Leto izdaje: 2012

Z DDV: 38,00 
Brez DDV: 36,19 

Na zalogi

Z DDV: 38,00 
Brez DDV: 36,19 

Šifra: 900-687
Avtor: dr. Tilen Štajnpihler
Število strani: 292
Vezava: mehka
Kategorija:

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Delo je pojmovna razčlenitev kompleksnega pojma precedenčni učinek sodnih odločb, ki ga skuša avtor zajeti zlasti v razsežnosti pravnega argumentiranja oziroma utemeljevanja. Avtor obravnava enega temeljnih pravnih institutov pri vsakdanjem odločanju sodišč, ki presega ozek okvir pozitivnopravne ureditve, delovanje katerega pri nas še ni bilo temeljito in sistematično razčlenjeno.

V izhodišču razprave je ugotovitev, da pojem precedenčni učinek sodnih odločb označuje pravno relevanten vpliv predhodnih odločitev sodišč čez doseg konkretnega primera. To napeljuje na misel, da je vloga sodišč pri ustvarjanju prava večja, kot jim jo pripisuje tradicionalni kontinentalni nauk o pravnem odločanju.

Vsebinsko gre za strnjeno teoretično razpravo o pravni naravi in avtoriteti sodnih odločb najvišjih sodišč v pravnem sistemu, ki jo dopolnjuje ilustrativno sklicevanje na obsežen nabor odločitev slovenskih sodišč, s čimer avtor učinkovito združuje teoretično zasnovo in uporabo prava v praksi.

dr. Tilen ŠtajnpihlerTilen Štajnpihler (1981) je leta 2005 z odliko diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi se je najprej zaposlil v državni upravi, leta 2007 pa je dobil mesto mladega raziskovalca na katerdi za teorijo in sociologijo prava pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2011 pod mentorstvom akad. prof. dr. Marijana Pavčnika tudi doktoriral. Trenutno je zaposlen kot asistent za sociologijo prava in v okviru katedre sodeluje pri izobraževalnem in raziskovalnem delu tudi na področjih teorije in filozofije prava, teorije države, zakonodajnega postopka, primerjalnega prava itd.