Podjetje in delo

Iz številke 1/2026

Damjan Možina

Razvoj in struktura krivdnega načela v slovenskem nepogodbenem odškodninskem pravu

Prispevek osvetljuje predpostavki krivde in protipravnosti v splošnem pravilu nepogodbene odškodninske odgovornosti v prvem odstavku 131. člena Obligacijskega zakonika (2002). Ureditev je skoraj v celoti enaka tisti iz jugoslovanskega Zakona o obligacijskih razmerjih (1978). Najprej je predstavljena ureditev v osnutku ZOR, t. i. Skici Mihajla Konstantinovića (1969), nato pa spremembe, ki jih je osnutek doživel med oblikovanjem končnega besedila ZOR. Posebna pozornost je namenjena obrnjenemu dokaznemu bremenu, ki ga je jugoslovanski zakonodajalec po vzoru prava nekdanje Sovjetske zveze vključil v zakon. Medtem ko je Skica temeljila na generalni klavzuli in konceptu krivde francoskega tipa (protipravnost vključena v krivdo), se je na podlagi ZOR uveljavil drugačen koncept krivde, pri tem pa se je uveljavila oziroma ohranila protipravnost kot samostojna predpostavka krivdne odgovornosti, ki jo dokazuje tožeča stranka, kar konceptualno prihaja iz nemškega in avstrijskega prava. Vpliv obrnjenega dokaznega bremena je ostal obroben, ureditev pa ostaja v okvirih klasične krivdne (subjektivne) nepogodbene odškodninske odgovornosti.

Gregor Drnovšek

Družba z omejeno odgovornostjo kot odvisna družba – pravni učinki in potrebne spremembe zakonskega varovalnega mehanizma

Varovalni mehanizem, ki učinkuje, kadar obstaja razmerje obvladujoče in odvisne družbe, ne razlikuje med posameznimi pravnoorganizacijskimi oblikami. Njegov dober namen se v veliki meri izjalovi, ko ima odvisna družba pravnoorganizacijsko obliko družbe z omejeno odgovornostjo, saj pri njej obstajajo posebnosti, ki jih ta mehanizem ne upošteva. Avtor obravnava to problematiko in predlaga bolj dosledno zgledovanje po določbah nemškega prava, ki so bile podlaga za oblikovanje določb ZGD-1.

Masha Korošec

Svetovanje o odplačevanju dolga v okviru potrošniških kreditnih pogodb: dobre prakse in implementacija Direktive (EU) 2023/2225 v slovenski pravni red

Služba za svetovanje o odplačevanju dolga je nov institut potrošniškega prava EU, ki je bil vzpostavljen na ravni EU z Direktivo (EU) 2023/2225 o potrošniških kreditih. Direktiva prinaša temeljite spremembe regulacije potrošniškega kreditiranja, predvsem v smeri zagotovitve mehanizmov odgovornega kreditiranja, s čimer si evropski zakonodajalec prizadeva preprečiti prezadolževanje potrošnikov ter jim v takšnih položajih ponuditi celostno pomoč pri odpravi finančnih težav. Ureditve tega področja so se med državami članicami EU doslej razlikovale – v nekaterih so svetovalne storitve za potrošnike že vrsto let vzpostavljene in so tudi javno financirane, medtem ko predvsem v vzhodnoevropskih državah ostaja to področje nerazvito. V Sloveniji se institut svetovanja prvič sistemsko uvaja z novim ZPotK-3, ki predvideva vzpostavitev službe za svetovanje kot javne službe, financirane iz javnih sredstev. Ključno vprašanje je, ali bo tak pristop dejansko zmanjšal prezadolženost potrošnikov.

Jan Krajnik, Luka Krajnik

Delnice z večkratno glasovalno pravico: odstop od načela ena delnica – en glas

V okviru prizadevanj EU za krepitev kapitalskih trgov je bila leta 2024 sprejeta Direktiva 2024/2810, ki od držav članic zahteva, da v določenih primerih družbam omogočijo uvedbo delniških struktur z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Ureditve glasovalnih pravic so bile v državah članicah tradicionalno izrazito različne, zato je bilo vprašanje večkratnih glasovalnih pravic dolgo sporno tako na nacionalni kot na evropski ravni. Uvedba delnic z večkratno glasovalno pravico, ki v številnih državah pomeni odstop od globoko zakoreninjenega načela ena delnica – en glas, bo zato velik konceptualni zasuk v korporacijskem pravu, tudi v Sloveniji. Ob prednostih delnic z večkratno glasovalno pravico, ki so zlasti v ohranitvi nadzora ustanoviteljev nad družbo in s tem povezani spodbudi za povečanje števila prvih javnih ponudb (IPO) ter rast podjetij, pa ni mogoče prezreti tudi opozoril v ekonomski literaturi in izsledkov empiričnih raziskav o možnosti izkoriščanja tovrstnih delniških struktur za prisvajanje zasebnih koristi. Ekonomsko učinkovita pravna ureditev je dosegljiva ob uravnoteženju pozitivnih in negativnih učinkov, ki jih delnice z večkratno glasovalno pravico prinašajo.