V knjigi so zbrana duhovita razmišljanja o najrazličnejših stvareh, situacijah in pojavih, ki jih je avtor razvrstil v poglavja Iz naših krajev, Kultura in prosveta, Znanost za razvoj, Črna kronika in Zadnja stran.
Ker mu za izhodišče in vire služijo »visoka« literatura in kulturne stvaritve, ki jih resni kritiki štejejo za manjvredne (kič), se mu posreči odstirati presenetljive nove zorne kote. V isti sapi navaja Tolstoja, Zorico Marković in življenjske modrosti, ki mu jih je zaupal zavarovalniški agent.
Ta pristop je, kot navaja avtor, posledica spoznanja, da se v življenju vse prepleta in meša: ideali in stvarnost, mikavno in ogabno, vzvišeno in banalno.*
Objavljeni zapisi so v letih 2007–2009 izhajali v rubriki Prava peresa Pravne prakse. Dodanih je nekaj besedil, ki so v istem obdobju prvič izšla v Dnevnikovem Objektivu.
—————————————–
*Navedek iz knjige: »Ne kaže tudi pozabiti, da o prehodu iz elegantnega v komično, iz vzvišenega v banalno včasih odločajo neznatne podrobnosti. Vzemimo tale primer. Po daljšem obdobju kislega vremena je napočil prvi pravi poletni dan. Posedel sem na klopci ob reki, beroč neko knjigo. V sončni bleščavi sem videl, da se mi približuje graciozna mlada ženska s psom. Njeni koraki so bili ravno prav odmerjeni: hoja je bila pokončna, ponosna, vendar ne ošabna. Ko je bila že mimo, sem videl, da v roki prenaša majhno prosojno vrečko, v kateri je nekakšna rjava tvorba. Minila je kakšna sekunda, nato pa me je spreletelo, da gre vendar za pasji feces. še en dokaz, da je od vzvišenega do banalnega le droben korak, sem pomislil. Sonce pa je še kar naprej sijalo.«