Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) z razširjenimi uvodnimi pojasnili

Novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), objavljen v Uradnem listu RS št. 16/19, temelji na predhodni ureditvi, vendar prinaša številne novosti, zlasti zaradi uveljavitve Družinskega zakonika (DZ), po določbah katerega se družinskopravna razmerja zaokroženo urejajo v sodnem, in sicer nepravdnem postopku. Zato je predstavitev zakona kot povezava med prejšnjo in novo ureditvijo obsežna, vendar sistemsko usklajena. Nastala je monografija, ki močno presega format uvodnih pojasnil in prerašča že v komentar.

Avtorji poglobljeno pojasnijo poglavitna vprašanja nepravdnega prava, ki jih ureja ZNP-1, in širšo tematiko, saj se njegove splošne določbe uporabljajo tudi za nepravdne postopke, ki so urejeni v drugih zakonih. Delo je namenjeno tako teoriji kot praksi.

Najpomembnejše novosti, ki jih prinaša ZNP-1:

• Stvarna pristojnost je urejena v tem zakonu.
• Nepravdno sodišče o predhodnem vprašanju po novem lahko odloči tudi samo.
• Tudi v nepravdnih postopkih bo mogoče vložiti dopuščeno revizijo, kar bo Vrhovnemu sodišču omogočalo poenotenje in razvoj sodne prakse na tem pravnem področju.
• Novosti so tudi pri institutu zagovorništva otroka. Zakon daje ključno procesno vlogo v teh postopkih tudi centrom za socialno delo; ti morajo že po določbah Družinskega zakonika izvesti vsa potrebna dejanja, ki jih zahteva varstvo otrokovih pravic in koristi. To vlogo bodo udejanjali s podajanjem strokovnih mnenj, kot predlagatelji postopkov ali kot zakoniti udeleženci postopkov.
• O družinskih razmerjih se odslej odloča po istih postopkovnih pravilih, pred istim stvarno pristojnim sodiščem (okrožnim sodiščem) in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom, in ne več razdrobljeno kot doslej, ko so o nekaterih družinskopravnih vprašanjih sodišča odločala v pravdnem postopku, o drugih v nepravdnem postopku, o nekaterih pa so po pravilih upravnega postopka odločali centri za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in pozneje Upravno sodišče.
• Nepravdno sodišče lahko uporabi tako procesno gradivo, ki ga pripravijo centri za socialno delo, kakor tudi izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka, če bi ponovna postavitev izvedenca v tem postopku po sodnikovi oceni pomenila hujši in z vidika varstva koristi otrok težko popravljiv zastoj v postopku ter je izvedensko mnenje iz drugega postopka relevantno tudi za ta postopek.
• Zaradi varstva otrokove koristi lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis oziroma poslušanje ali ogled posnetka. Sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
• Manjše spremembe so še pri drugih postopkih, urejenih v ZNP-1, tako da bo vplival tudi na postopke, določene v drugih zakonih.

Vezava:               trda

ISBN:                   978-961-247-452-2

Št. strani:            448

Leto izdaje:        2020