Ustavno načelo socialne države

Avtor: dr. Nejc Brezovar
Stvarno kazalo: dr. Nejc Brezovar

 

Pojem socialna država pogosto navezujemo na različna družbena vprašanja. Toda ali se ob tem zavedamo, kako pomemben vpliv imajo ustavno načelo socialne države in druga z njim povezana načela (na primer solidarnosti) ter socialne pravice na vsakdanje življenje posameznika in razvoj družbe kot celote? Poznamo vsebino tega pojma? Avtor v knjigi poskuša poiskati odgovore na ta in podobna vprašanja.

Z DDV: 88,00 
Brez DDV: 83,81 

Na zalogi

Z DDV: 88,00 
Brez DDV: 83,81 

Šifra: 900-924
Avtor: dr. Nejc Brezovar
Stvarno kazalo: dr. Nejc Brezovar
Vrsta artikla: knjiga
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Ustavno načelo socialne države in z njim povezane pravice imajo vlogo v vsakem času in prostoru. Avtor se dotakne tako razvoja in vloge socialne države v preteklosti kot izzivov, ki jih prinaša prihodnost, od vprašanj okoljske pravičnosti do razvoja modernih tehnolog. Obravnava razmerja med načelom socialne države in načela pravne države, ob tem pa veliko pozornost nameni razlagam vsebine ustavnega načela socialne države, kot so jih izoblikovala najvišja sodišča, čeprav ima pri določanju vsebine socialne države največ proste presoje zakonodajalec.

Socialno državo je mogoče razumeti kot državo, ki si prizadeva, da bi s svojim aktivnim ravnanjem vsakemu posamezniku zagotovila človeka vredno dostojno življenje, preprečevala socialna nasprotja, skrbela za uravnoteženje socialnih neenakosti med ljudmi, spodbujala solidarnost v družbi in njenih ključnih sistemih ter skrbela za ustvarjanje pravičnega socialnega reda. Podrobneje so pojasnjena tudi različna razumevanja (pod)načel in elementov socialne države, kot so solidarnost, socialno ravnotežje, socialna varnost, socialna pravičnost, omogočanje dostojnega življenja, varstvo eksistenčnega minimuma, preprečevanje socialne izključenosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je pri razlagi načel socialne države sodišče razmeroma zadržano, saj kljub nekaterim evolutivno usmerjenim razlagam, ko poskuša podrobneje opredeliti vsebino določenega načela socialne države, pri tem še vedno ravna samoomejujoče, z upoštevanjem širokega polja proste presoje, ki pri urejanju področja socialne države pripada zakonodajalcu. V nadaljevanju so primerjalnopravno predstavljene ustavne ureditve in presoje vsebine socialne države in socialnih pravic najvišjih sodišč v Združenih državah Amerike, Zvezni republiki Nemčiji in Republiki Hrvaški. Poleg tega so obravnavana še načela socialne države, socialne politike in pravice v EU ter presoje Sodišča EU, predstavljena pa je tudi ureditev (predvsem socialne varnosti) v okviru Sveta Evrope s poudarkom na presoji ESČP.

V današnjih razmerah se nam porajajo številna vprašanja o vlogi nacionalne socialne države v globalnem svetu, okoljski pravičnosti, okoljski revščini, dostopu do tehnoloških in informacijskih inovacij itd. Hitro spreminjajoče se družbeno okolje bo zahtevalo hitre odzive na (socialne) izzive, kar bo nedvomno vplivalo tudi na spremembo v razumevanju elementov socialne države ter z njo povezanih načel in pravic.

 

Vezava: trda

ISBN: 978-961-247-479-9

Št. strani: 208

Leto izdaje: 2021

Dr. Nejc Brezovar je univerzitetni diplomirani pravnik in doktor pravnih znanosti. V študijskem programu Javna uprava – upravno pravo je pridobil znanstveni magisterij, leta 2015 pa je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani z odliko doktoriral z disertacijo s področja ustavnega prava. Od leta 2008 je zaposlen na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. V letih 2014–2016 je bil zaposlen kot svetovalec predsednika Vlade RS v kabinetu predsednika in v tem obdobju na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani opravljal dopolnilno delo. V letih 2016–2018 je bil državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo. V letih 2014–2018 je bil član znanstvenega sveta Instituta za ustavno pravo, od leta 2018 pa je član njegovega sveta. V okviru Instituta in fakultete sodeluje pri različnih projektih. Je tudi (so)avtor več znanstvenih in strokovnih monografij ter člankov.