Pravna država

Avtor: Urednik: dr. Marijan PavčnikAvtorji: dr. Miro Cerar, dr. Albin Igličar, dr. Erik Kerševan, dr. Marijan Pavčnik, dr. Vladimir Simič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen, dr. Dragica Wedam LukićImensko in stvarno kazalo: dr. Tilen Štajnpihler

Vezava:
trda

ISBN:
978-961-247-116-3

Št. strani:
290

Leto izdaje:
2009

Z DDV: 64,00 
Brez DDV: 60,95 

Na zalogi

Z DDV: 64,00 
Brez DDV: 60,95 

Šifra: 900-586
Avtor: Urednik: dr. Marijan PavčnikAvtorji: dr. Miro Cerar, dr. Albin Igličar, dr. Erik Kerševan, dr. Marijan Pavčnik, dr. Vladimir Simič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen, dr. Dragica Wedam LukićImensko in stvarno kazalo: dr. Tilen Štajnpihler
Število strani: 290
Vezava: trda
Kategorija:

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Pravna država je moderna država, v kateri je delovanje državnih organov pravno vezano in v kateri so zagotovljene temeljne pravice. Organizirana je kot demokratična država, ki temelji na načelu delitve oblasti (v pomenu sistema zavor in ravnovesij med nosilci državne oblasti). Pravna država je sopomenka za vladavino prava, ki je njena osrednja razsežnost.
Knjiga vključuje osem razprav, ki se ukvarjajo s posameznimi vidiki pravne države in so razdeljene na splošni in posebni del. Avtorji so posebej pozorni na odprta vprašanja rednega in ustavnega sodstva. Pravna država jih zanima kot pravno načelo (vladavina prava), ki naj usmerja razumevanje pravnih pravil.

dr. Marijan Pavčnikdr. Miro CerarDr. Miro Cerar je izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V času osamosvajanja Slovenije (1990–1991) je sodeloval pri oblikovanju Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustave Republike Slovenije. V letih 1993–1999 je bil dopisnik Centra za študij konstitucionalizma (iz ZDA) v Vzhodni Evropi. Od leta 1993 je zunanji svetovalec za ustavna vprašanja v Državnem zboru. Večkrat je sodeloval v posebnih strokovnih skupinah pri Državnem zboru, Vladi in posameznih ministrstvih. V letih 2000, 2001, 2004, 2005 in 2006 so ga uporabniki sistema IUS INFO izbrali v skupino 10 najvplivnejših slovenskih pravnikov. Z referati je sodeloval na številnih domačih in tujih strokovnih srečanjih. Je avtor in soavtor več knjig, v domačih in tujih strokovnih revijah pa ima objavljene številne članke in razprave s področja teorije in filozofije prava ter ustavnega prava.dr. Albin IgličarAlbin Igličar je bil rojen 2. 5. 1947 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Škofji Loki je leta 1970 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti ter leta 1977 dosegel doktorat pravnopolitičnih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se je najprej zaposlil kot asistent na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, nato pa prešel na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je bil leta 1988 izvoljen za rednega profesorja za predmeta sociologija prava ter zakonodajni proces in nomotehnika. Na pedagoškem in  znanstvenoraziskovalnem področju se ukvarja predvsem s problematiko delovanja zakonodajnih, pravosodnih in upravnih institucij, nomotehniko ter vprašanji socialnih izvorov in socialnih učinkov pravnih norm. Te probleme je preučeval tudi kot nosilec in sodelavec več raziskovalnih projektov. V svojem učiteljskem in raziskovalnem delovanju je iz okvirov obče sociološke teorije zasnoval sociologijo prava kot samostojen predmet v študijskem programu Pravne fakultete v Ljubljani. Albin Igličar je avtor več knjižnih monografij ter več kot tristo člankov in znanstvenih razprav s področja razmerij med družbo in pravom.Na ljubljanski pravni fakulteti je v letih 1989 do 1993 opravljal funkcijo prodekana in nato dekana fakultete, v letih 2004 do 2009 je bil član Sodnega sveta RS. Tri mandatna obdobja  je deloval v Svetu RS za visoko šolstvo, kjer je vodil komisijo za družboslovno in humanistično področje. Je predstojnik Katedre za teorijo in sociologijo prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (2013). V minulih letih je bil tudi član nekaterih strokovnih komisij za pripravo nove zakonodaje s področja lokalne samouprave, visokega šolstva, lobiranja in državnozborskega poslovnika ter član strokovne skupine ustavne komisije za slovensko ustavo iz leta 1991 ter njenih poznejših sprememb in dopolnitev.dr. Erik Kerševandr. Marijan Pavčnikdr. Vladimir SimičIzredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v ljubljani.dr. Mirjam ŠkrkFranc Testendr. Dragica Wedam Lukićdr. Tilen ŠtajnpihlerTilen Štajnpihler (1981) je leta 2005 z odliko diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi se je najprej zaposlil v državni upravi, leta 2007 pa je dobil mesto mladega raziskovalca na katerdi za teorijo in sociologijo prava pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2011 pod mentorstvom akad. prof. dr. Marijana Pavčnika tudi doktoriral. Trenutno je zaposlen kot asistent za sociologijo prava in v okviru katedre sodeluje pri izobraževalnem in raziskovalnem delu tudi na področjih teorije in filozofije prava, teorije države, zakonodajnega postopka, primerjalnega prava itd.