Avtor v uvodnem delu ugotovi, da je podjetje družbena tvorba ekonomske in socialne narave in zato prizadevanje za njegovo pravno definicijo ni smiselno.
Prvi del knjige obravnava podjetje kot organizacijo z dvema substratoma – osebnim (lastniki oziroma družbeniki, delojemalci različnih stopenj) in stvarnim (materialni, finančni, vrednostni) –, ki se v skladu s pravno ureditvijo pri ustanovitvi oba premestita v formalno strukturo. Pri tem se deli substrata kakovostno spreminjajo. Podjetje kot organizacijo označujejo zlasti družbena funkcija ter s pravnega stališča skupni namen in kavza kot sestavina obligacijskega razmerja.
Drugi del je namenjen upravljanju kot funkciji lastnine. Pravna teorija in sodna praksa sledita spremembam v evropski in nacionalnih zakonodajah. V tem pogledu so tudi v knjigi obravnavane spremembe v sistemu upravljanja (enotirni ali dvotirni sistem) in odgovornost družbenikov, poslovodnih in nadzornih organov, na primer merilo dobrega in vestnega poslovnega človeka ali pravilo poslovne presoje (business judgement rule). Poudarjene so značilnosti avtonomnega urejanja upravljanja pravil (kodeksov) o korporacijskem upravljanju (corporate governance). Avtor opozori na pojave, ki jih slovenska zakonodaja, literatura in sodna praksa še niso (dovolj) obdelale, na primer na nezapisano pristojnost skupščine delničarjev ali skladnost upravljavskega ravnanja z zakonom (compliance).
V tretjem delu pa je v središču vrednotenje rezultatov podjetniške aktivnosti. Gre za vprašanje, kdo je nosilec, uporabnik teh rezultatov in kakšna merila se za to uporabljajo. Pravna teorija obravnava vrednotenje zelo poenostavljeno; v zasebnolastninski ureditvi se zadovolji s tem, da je temeljna značilnost vrednotenja pravica lastnikov do prisvajanja dobička. Te pravice ni mogoče zanikati, vendar se v povezavi s tem uveljavljajo še drugi vidiki in merila (koristi družbe, družbene skupnosti, socialne koristi)
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-366-2
Št. strani: 292
Leto izdaje: 2017