Kaj mi lahko ta priča pove o tem, kar se je zgodilo? Kako naj jo izprašam, da bom dobil čim več uporabnih in verodostojnih informacij? Kako naj presodim, ali njeni izpovedbi lahko verjamem ali pa morda laže? Kako naj izprašam ključno pričo, ki trpi za posttravmatsko stresno motnjo? Ali lahko zaupam, da je očividec prepoznal pravega storilca? Kakšna so pravila sklepanja na obstoj odločilnega dejstva na podlagi le verjetnih ugotovitev? Postavljamo si taka in podobna vprašanja, odgovori nanje pa so lahko le rezultat sistematičnega pristopa, spoznanj kognitivnih raziskav ter zavedanja o lastnih miselnih in emocionalnih omejitvah.
Zato so osrednja tema priročnika personalni dokazi, tako z vidika njihovega pridobivanja kot vrednotenja. Očividci so pomemben, včasih edini vir informacij o dogodku, ki je obravnavan kot kaznivo dejanje. Na njihovo izpoved vplivajo značilnosti mehanizmov zaznavanja, pomnjenja in priklica spomina, ki pomenijo tveganja za izgubo ali popačenje informacij. Posebej so obravnavani z vidika povečanih tveganj pri posameznih skupinah oseb (otroci, osebe z duševno manjrazvitostjo, z avtizmom, tujci) in v nekaterih situacijah (travma, spolno nasilje). Te okoliščine so pomembne tudi za postopke prepoznave storilcev pri očividcih. Na popolnost in resničnost izpovedi močno vpliva način zaslišanja, pridobljene informacije pa so lahko zmotne, lažne ali resnične in je treba presoditi njihovo verodostojnost. Na postopke odločanja lahko pomembno, vendar nezavedno vplivajo mehanizmi kognitivnih pristranskosti. Vsi dokazi, tudi personalni, so strogo vzeto indični dokazi, zato je predstavljeno tudi oblikovanje odločitve na podlagi upoštevanja takšnih dokazov.
Pogovor Jolande Lebar z Jankom Marinkom (Aktualna tema, program Prvi, 12. 7. 2023): Zasliševanje prič, ki so včasih edini vir informacij o kaznivih dejanjih
https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174971305
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-520-8
Št. strani: 416
Leto izdaje: 2023