V knjigi je obravnavano razkritje listinskih dokazov. V prvem delu je pozornost namenjena fazi pred uvedbo pravdnega postopka. Takrat je posameznik pri pridobivanju informacij in dokazov prepuščen svoji iznajdljivosti. Na voljo ima več možnosti, vendar mu potrebnih informacij in dokazov za pripravo sklepčne tožbe pogosto kljub trudu ne uspe zbrati. Posledica je slabo pripravljeno procesno gradivo, kar nato vpliva na hitrost in pravilnost odločanja ali pa posameznika celo odvrne od uveljavljanja materialnopravnih pravic v sodnem postopku. Avtorica se zato zavzema, da bi po zgledu angleške civilnoprocesne ureditve v naš pravni sistem uvedli nov institut – odredbo za predpravdno razkritje dokazov.
Drugi del je namenjen analizi normativne ureditve razkritja listinskih dokazov v pravdnem postopku. Po avtoričinem mnenju je v teoriji in sodni praksi preveč poudarjeno razpravno načelo, utemeljeno na pravilu nemo tenetur contra se edere. Premalo pozornosti pa je namenjene strankini pravici do dokaza, ki jo je mogoče izpeljati iz konvencijske pravice do poštenega sojenja in ustavne pravice do enakega varstva pravic. Pravda ne more biti namenjena samo varstvu zasebnih interesov strank, temveč se mora v njej udejanjati tudi širši interes pravosodja, tj. sprejemanje poštenih sodnih odločitev. Ta vidik je bolje izražen v angleškem civilnem postopku razkritja dokazov, ki strankama omogoča informiranje o vseh pomembnih dokumentih, tudi tistih, ki so v posesti nasprotne stranke ali druge osebe. Premisliti pa je treba, ali je že primeren čas za tako korenite spremembe tudi pri nas, saj bi nujno pomenile tudi spremembo miselnosti ljudi.
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-247-374-7
Št. strani: 284
Leto izdaje: 2017