Storilstvo in udeležba v kazenskem pravu

Kaznivo dejanje je redko rezultat prizadevanja ene same osebe. Tako kot pri drugih dejavnostih je tudi na področju kriminalitete za uspeh pogosto potrebno sodelovanje več ljudi.

Že za rop odročne poštne izpostave sta običajno potrebna dva, še bolj pa pride nujnost sodelovanja do izraza pri kompleksnejših oblikah kriminalitete, kakršna je gospodarska. Za razmeroma primitivno obliko oškodovanja javnega zavoda, do kakršnega je prišlo v zadevi Toaletni papir (fiktivne pogodbe za ogromne količine toaletnih potrebščin), je bilo potrebno usklajeno delovanje številnih protagonistov: direktorja splošnega sektorja, vodje nabave in ekonomata, skladiščnika ter komercialistov na strani dobavitelja. Pri bolj sofisticiranih oblikah kriminalne dejavnosti je potreba po usklajenem delovanju in sodelovanju več oseb praviloma še večja.

Cilj monografije je celovito razčleniti položaje, ko pri kaznivem dejanju sodeluje več oseb, in izpopolniti merila pripisovanja odgovornosti posameznim sodelujočim.

Za monografijo je značilno obširno vključevanje in razčlenjevanje domače in tuje sodne prakse. Avtorjevo vodilo je, da si je abstraktne dileme storilstva in udeležbe lažje predstavljati, če je izhodišče praktičen primer. Odmevnejše zadeve iz sodne prakse so tudi hvaležni didaktični pripomočki: z njihovim vključevanjem v izobraževalni proces je mogoče podžgati slušateljevo pozornost, ko bi ta sicer začela usihati.

Posebnost monografije so ilustracije nekaterih pomembnejših zadev iz sodne prakse. Človekove sposobnosti predstavljanja in pomnjenja so namreč praviloma boljše, kadar je besedilo opremljeno z vizualnim gradivom. Hkrati pa monografija s tem prispeva k rahljanju predsodka, da sta kazenskopravna dogmatika in puščobnost nujni sopotnici.