Univerzalni temeljni dohodek
Vezava: trda ISBN: 978-961-247-303-7 Št. strani: 256 Leto izdaje: 2015
Z DDV: 39,00 €
Brez DDV: 37,14 €
Na zalogi
Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si
Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept s številnimi daljnosežnimi učinki in priložnostmi, a s pomembnimi omejitvami pri njegovi konkretizaciji.
Avtorja iščeta odgovor na vprašanje, ali je lahko pravica do UTD del vizije razvoja nove družbe ali pa bi lahko povzročila nove oblike socialne nepravičnosti, omejila svobodo posameznikov in dolgoročno celo povečala revščino ter ogrozila udejanjanje temeljnih načel pravne in socialne države.
Knjiga celovito obravnava pravne in druge vidike univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), s poudarkom na predstavitvi elementov tega koncepta in njegovem vplivu na uveljavljanje socialnih pravic, spoštovanje temeljnih pravnih in socialnih vrednot ter doseganje ciljev socialne varnosti.
V okviru splošnih izhodišč so predstavljeni elementi UTD, njegove oblike in značilnosti ter temeljne prednosti in slabosti. Kritično so analizirani teorije, na katere se opira zamisel o UTD, ter osnovni namen in cilji, ki naj bi jih dosegal. Osvetljen je razvojni vidik UTD in navedeni so primeri uvajanja in zavračanja UTD v nekaterih državah. Predstavljena je tudi problematika možnosti financiranja UTD in njegovi vplivi na obstoječi davčni sistem. Hkrati so analizirani različni učinki tovrstnega dohodka na trg dela in delovna razmerja ter sistem plač.
Pri obravnavi pravnih vidikov UTD je poudarek na predstavitvi njegovih vplivov na udejanjanje temeljnih ustavnih načel pravne in socialne države. Avtorja umeščata pravico do UTD v kontekst socialnopravnih norm in analizirata njen vpliv zlasti na uresničevanje pravice do socialne varnosti. Z vidika učinkov UTD na spoštovanje pravnih vrednot so predstavljeni njegovi vplivi na zagotavljanje pravne varnosti, individualne in družbene svobode, nadaljnje demokratizacije ter ohranitev reda in miru. V okviru analiziranja vplivov UTD na udejanjanje socialnih vrednot pa so obravnavani učinki na zagotavljanje socialne pravičnosti, varovanje človekovega dostojanstva, udejanjanje solidarnosti in vzajemnosti ter načela enakosti. Poudarek je na predstavitvi (ne)učinkovitosti UTD pri doseganju ciljev socialne varnosti in širše socialne zaščite, še zlasti pri zagotavljanju ustrezne socialne varnosti ob nastanku socialnih primerov ter zmanjševanju revščine in socialne izključenosti. Vzpostavljeni so normativni elementi sistema UTD in analizirani pravni učinki morebitne uvedbe UTD na obstoječi sistem socialne varnosti.
Delo omogoča poglobljeno, celovito seznanitev s problematiko UTD in zato ni le dopolnitev znanstvene literature, temveč je namenjeno zlasti strokovni in splošni javnosti: pravnikom, visokošolskim učiteljem, predstavnikom ministrstev, ki oblikujejo socialno politiko in pripravljajo zakonske predloge, predstavnikom drugih vladnih organizacij, sociologom, politologom, ekonomistom, filozofom, socialnim delavcem, predstavnikom raziskovalnih organizacij, predstavnikom sindikalnih in delodajalskih združenj, predstavnikom političnih strank, nevladnih organizacij, medijev, družbenih gibanj ter posameznikom, ki jih zanima podrobnejša, tudi kritična opredelitev univerzalnega temeljnega dohodka.
dr. Renata MihaličDr. Renata Mihalič je diplomirala s področja kadrovskega menedžmenta na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Magistrski študij je končala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Doktorirala je s področja delovnega prava in prava socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlena je kot direktorica podjetja Mihalič in partner. Ukvarja se z razvojem človeških virov in intelektualnim kapitalom ter s splošnim menedžmentom. Sodelovala je pri različnih raziskovalnih, razvojnih in poslovnih projektih. Na področjih upravljanja človeškega kapitala, organiziranja in izobraževanja je najprej delovala kot strokovna sodelavka v gospodarstvu, nato kot pripadnica Slovenske vojske in svetovalka Ministrstva za obrambo, zadnjih deset let pa deluje kot podjetnica. V soavtorstvu in samostojno je objavila več strokovnih in znanstvenih člankov ter poslovnih priročnikov in monografij. Prejela je priznanje Kadrovski up (Planet GV, 2007), nominirana je bila za najboljše magistrsko delo (Fakulteta za družbene vede, 2006 in Ekonomska fakulteta, 2007) in je z oceno cum laude obranila doktorsko disertacijo (Pravna fakulteta, 2014).dr. Grega StrbanDr. Grega Strban je profesor delovnega prava in prava socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko specializacijo je opravil na Univerzi v Cambridgeu (with distinction), magisterij pa na Pravni fakulteti Univerze v Leuvnu (magna cum laude). Kot štipendist Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno socialno pravo in Humboldtove fundacije se je večkrat izpopolnjeval v Münchnu. Je predsednik Društva za delovno pravo in socialno varnost Ljubljana, bil je podpredsednik Evropskega inštituta za socialno varnost v Leuvnu. Aktiven je v domačih in mednarodnih projektih, bil je član upravnega odbora projekta na ravni Evropske unije trESS (training and reporting on European Social Security) in akademski ekspert sekretariata evropskega projekta MISSOC (Mutual Information System on Social Protection), sedaj pa je znanstveni vodja projekta Evropske unije FreSsco (Free movement of workers and Social security coordination). Več let je deloval tudi kot ekspert Sveta Evrope in Mednarodne organizacije dela. Je soavtor knjige Pravo socialne varnosti (GV Založba, 2010) in avtor knjige Temelji obveznega zdravstvenega zavarovanja (Cankarjeva založba, 2005) ter številnih prispevkov s področja prava socialne varnosti v monografijah in revijah doma in v tujini. Je član uredniških odborov revij Podjetje in delo ter Delavci in delodajalci. Prejel je priznanje Mladi pravnik (Zveza društev pravnikov Slovenije, 2001) in Roger Dillemans Award for Excellence in Social Security (Univerza v Leuvnu, 2004).
